Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Slep gluho slepemu v pomoč 2009

Lepo pozdravljeni v imenu društva slepih in slabovidnih in društva gluhih in naglušnih naše regije. Veseli nas,

da vas lahko danes pozdravim med nami in da vas zanima naš projekt Slep gluho slepemu v pomoč.

Vem, da imate tudi v svojih društvih po Sloveniji gluho slepe člane, starši gluho slepih otrok pa so tudi zainteresirani za naš projekt, kako je potekal.  Hkrati bi opozorili na težave in ovire, s katerimi se v življenju srečujejo gluhi in slepi invalidi. Društva jim pomagamo z izvajanjem specifičnih socialnih programov, s katerimi blažimo socialno izoliranost iz življenjskega in delovnega okolja. Najtežja ovira gluhih je oviranost v komunikaciji, ki je  osnovna potreba človeka. Le ta jim omejuje, ali celo preprečuje dostop do informacij na njim prilagojen način.

Informacije je potrebno za to populacijo podpreti s tolmačem v SZJ in podnasloviti. Ravno zaradi omenjene oviranosti in slabe izobrazbe ter še slabšega sistema integracije,  so gluhi  najmanj izobraženi med invalidi. Za gluhoslepe invalide pa ni izobraženih tolmačev, ki tolmačijo na dlani. Za njih je položaj najtežji.

Dandanes normalno videči in slišeči ljudje nimajo težav pri vključevanju v takšno ali drugačno izobraževanje. Državne institucije, RICi in zasebniki ponujajo tečaje vseh oblik. A ne za slepe in gluhe, kaj šele za gluhoslepe. Zakaj pa ne? Zakaj za njih ne velja pri informativni dejavnosti načelo enakih možnosti? Ker je strošek veliko večji, ker so potrebne prilagoditve in tehnični pripomočki, ker je potreben tolmač, ker je potrebno znanje in izkušnje dela z senzornimi invalidi. Ker država ne podpira takšno vseživljenjsko izobraževanje, ker morda nimajo korajže, da se spopadajo z izzivi, ker je potrebno na debelo obrazlagat in utemeljevat pristop ljudem z drugačnimi potrebami. Ali se ustrašijo?

….In zato smo se sami spopadli z izobraževanjem gluhoslepe osebe. Gre za Marjano Kastrevc, staro 36 let, doma iz Hrušice pri Novem mestu, ki je od otroštva gluha, kasneje pa je tudi oslepela in se upokojila kot delavka Doma starejših občanov Novo mesto.Z povezovanjem naših dveh društev, smo sprejeli izziv in ga tudi uresničili. Oba predsednika društev, Janez Kermc in Vladimir Kastelec, sta pomagala po svojih močeh, strokovni delavki Marjana Gazvoda in Vesela Banič, pa sta koordinirali delo in izvajanje ter zagotavljali pogoje. Trinajstega novembra 2008 smo izobraževanje začeli. Izvajal ga je Zlatko Cigič, slep član iz Metlike, ki mu ni bilo težko prihajati celo zimo v društvo z vlakom. Ravno tako je bil za tolmačko SZJ Jožico Kupljenik to velik izziv, saj se je prvič spopadala s specifiko tolmačenja na dlani.

Marjanina mama, upokojenka, s težavami s hrbtenico, je z veseljem prevzela skrb prevoza Marjane in ji ni bilo žal časa, ki ga je prebila v društvu, čeprav ima doma kmetijo in veliko dela.

K sreči je Marjana bila od nekdaj radovedna, rada je brala, bila je celo v nadlogo domačim s svojimi nenehnimi vprašanji in potrebo po obveščenosti. Če ne bi bila takšna, ji ne bi uspelo. Neizmerno sem bila vesela in ponosna nanjo, nase in na vse, ki smo bili vpleteni, ko sem dobila njen prvi e mail. Ponosna, da sem bila del zgodbe o uspehu. Majhen korak za slišečega in videčega, velik za gluhoslepo Marjano. Danes se z Marjano normalno dopisujeva in si pošiljava priponke o naravi, hrani, smešnicah, se informirava, kaj se dogaja v društvu, kdo je ob sredah v društvu, ..…

Stroški 61 urnega izobraževanja so bili minimalni v primerjavi z izobraževanjem kakšne druge izobraževalne ustanove, ker je gluha članica uporabila osebne vavčerje za plačilo

tolmača(čeprav bi strošek morala prevzeti država), društvo slepih in slabovidnih je iz programa izobraževanja plačalo strošek predavatelja, potne stroške Zlatka mo si delili, starši so prevzeli svoj strošek prevozov, vsi ostali pa so sodelovali prostovoljno, za začetek ji je društvo gluhih posodilo računalnik, ekran so kupili sami. Če bi vse morali plačati drugi ustanovi, bi bil tak strošek dvakrat večji.

Živeti s poškodovanim organom ali organi ni lahko. Treba se je aktivno spopasti z življenjem, delom, z življenjem v skupnosti. Treba je na novo prevrednotiti marsikateri odnos in svoj položaj v njem. Treba se je naučiti živeti s svojo trajno poškodbo kot z normalnim delom svoje osebnosti. In potrebno je še naprej verjeti v čudež, izkoristiti dano priložnost, biti pogumen, verjeti v ljubezen, prijateljstvo in dobro v ljudeh.

Marjani je uspelo.

Vesela Banič, strokovna delavka društva

010203040506

07

Google prevod

enfrdeitsl

Iskanje

Kje smo

Glavni trg 11, 8000 Novo mesto

Uradne ure in kontakt

Ponedeljek  08:00 - 14:00

Torek          08:00 - 14:00

Sreda          10:00 - 12:00

                   14:00 - 16:00    

GSM: 041 340 267

TEL: 07 332 47 77

dgnnm56@gmail.com

Klicni center za osebe z okvaro sluha

URL: Klicni center

GSM: 031 777 600

Zahvala

Zahvaljujemo se vsem, ki ste v letu 2017 podarili 0.5 % dohodnine. Naprošamo občane, da darujejo Društvu oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine.

Sofinancerji

FIHO

 logo gns

monm

 

 

Občina Metlika grb Občina Semič grb

    Metlika            Semič

Občina Šentjernej grb Obcina Mirna

  Šentjernej         Mirna

Obcina Skocjan grb Obcina Sentrupert

  Škocjan         Šentrupert

Obcina Straza dolenjsketoplice

   Straža           Dol. Toplice

 Obcina Crnomelj Obcina Trebnje grb

  Črnomelj          Trebnje 

Občina Mirna Peč grb

   Mirna peč

Sledite nam