Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine



Mednarodni dan gluhih 2013 - Nova Gorica

In prišel je dan, ki smo ga pričakovali. Nekateri bolj neučakano, drugi nekoliko s strahom. Šlo je namreč za mednarodni dan gluhih,

ko se zberemo gluhi iz vseh društev gluhih in naglušnih Slovenije. In tokrat je bil v Novi Gorici, praktično na drugem koncu države. Dne 21. septembra smo navsezgodaj zjutraj vzdihovaje strgali list s koledarčka, pogoltnili tabletko proti slabosti in krenili na dolgo pot.

Na avtobusu se nas je zbralo trinajst članov in spremljevalcev. Ene je razganjalo od neučakanosti, kajti čim prej so se hoteli srečati s svojimi prijatelji z vseh koncev države, drugi, vključno z avtorjem tega besedila, pa smo lep del poti zehaje kinkali. Pot nas je vodila iz Novega mesta mimo Ljubljane do počivališča Ravbarkomanda, kjer smo pretegnili pretresene kosti in s pijačo ter prigrizkom pomirili živčne želodce. Nadaljevali smo pot in že nas je objela Primorska s svojimi značilnostmi: kraškim terenom, plitkimi rdečimi strehami in močnimi vetrovi. Spremljalo nas je prijetno toplo sonce, korektno slovo letošnjega poletja.

Ko smo po skoraj treh urah vožnje le prišli do Nove Gorice, se nismo takoj ustavili. Peljali smo se naprej, proti Solkanu, in se ustavili ob bregu gorske lepotice Soče, kjer smo si ogledali znameniti Solkanski most. To je 200 metrov dolg kamniti železniški most, ki se ponaša z največjim kamnitim lokom na železniških progah na svetu – in je hkrati tudi zadnji kamniti most na svetu. Ko so ga zgradili, so namrečže začeli uporabljati beton za mostove. Če bi kamen lahko govoril, bi Solkanski most imel veliko povedati; bil je namreč priča in žrtev dogodkov, ki so pretresali našo državo. Med prvo svetovno vojno je bil med znamenitimi boji na Soški fronti razstreljen ter kasneje obnovljen, med drugo svetovno vojno so ga dostikrat bombardirali, pa ga je nazadnje zadela samo ena bomba, ki na srečo ni eksplodirala. Danes Solkanski most predstavlja pomemben tehniški spomenik, ki je še vedno v rabi. Tako smo si ogledali znameniti most, smaragdno lepotico Sočo in okolico z vidno Sveto Goro. Sledila je obvezna skupinska fotografija.

Po ogledu Solkanskega mostu smo se končno odpravili v Novo Gorico, proti tamkajšnjemu kulturnemu domu, kjer smo se zbirala društva gluhih in naglušnih iz cele države. Pričakala nas je množica znanih obrazov in sukajočih rok. Koj smo se pomešali mednje in izkoristili čas do začetka slavnostne akademije za prisrčne pozdrave. Sledila je slavnostna akademija v dvorani, ki je imela omejeno število sedežev, zato so nekateri ostali zunaj in si dali duška. Mi nesrečniki, ki smo se prebili v dvorano ter se nagnetli kot sardine, pa smo imeli kaj videti. Naši gostitelji so nam namreč pripravili zanimivo igro, skozi katero se je izpostavljala problematika gluhih in naglušnih. V zabavnih točkah so nam namreč predstavili življenje in pripetljaje gluhe družine. Med temi točkami pa smo seveda bili deležni govorov; nagovorili so nas predsednik zveze društev gluhih in naglušnih Mladen Veršič, župan Nove Gorice Matej Arčon in celo predsednica vlade Alenka Bratušek. Izpostavljena je bila neenakost gluhih in naglušnih v primerjavi z drugimi invalidi, govora je bilo tudi o tehničnih pripomočkih, ki so sicer priznani vsem drugim invalidom, le gluhim in naglušnim še ne. Glede na premierkine besede si lahko obetamo zakonske spremembe na tem področju in izenačitev pravic, kot so tehnični pripomočki, osebna asistenca in izobraževanje gluhih otrok ter odraslih. Govor je Bratuškova zaključila z pozdravom ter zahvalo v znakovnem jeziku, kar je naredilo vtis na nas.

Čim se je kulturni program zaključil, smo se prebili iz nabito polne dvorano na prosto, kjer smo se znova zbrali na avtobusu. Naš cilj je bil frančiškanski samostan Kostanjevica, ki je spomenik cerkvene in duhovne umetnosti, zgodovinski spomenik in kulturni spomenik v enem. Ogledali smo si vse spomenike, in sicer začeli smo s cerkvijo Gospodovega Oznanjenja Mariji. Cerkev je bila sprva postavljena kot kapela, ki jo je davnega leta 1623 postavil grof Matija Thurn, da se je lahko poročil s svojo sestrično. Prizidali so tudi samostan, v katerem so sprva bivali karmeličani, po več generacijah pa so jih nadomestili frančiškani. Cerkev je bila med burno zgodovino večkrat poškodovana in obnovljena, medtem so jo tudi razširili.

V cerkvi pa pogled pritegnejo marmornate plošče na tleh, ki označujejo počivališča plemičev. Pod cerkvijo je namreč grobnica Burbonov, zgodovinski spomenik, kjer se je nadaljeval naš ogled. Tu počiva zadnji francoski kralj Karel X, hkrati pa prvi in edini kralj, ki je pokopan na slovenskih tleh, če izvzamemo mitološkega kralja Matjaža. Poleg njega so tu pokopani še njegov sin in nesojeni prestolonaslednik Ludvik XIX, vnuk Henrik V ter tri Marije Terezije; Ludvikova žena, Henrikova žena in Henrikova sestra. Nedaleč od njih je pokopan še zvesti dvorni minister, ki je kralja spremljal v pregnanstvo. Ogledali smo si kripto in krste, opazili smo prazno stekleno posodo, v kateri naj bi počivala krona francoskega kralja, ki so jo bojda sunili vojaki med prvo svetovno vojno.

Ogled se je nadaljeval v samostanski knjižnici, imenovani po Stanislavu Škrabcu, največjem slovenskem jezikoslovcu 19. stoletja, ki je lep del življenja preživel v tem samostanu. Pozdravil nas je značilen vonj starinskih knjig, ki so dolga stoletja preživele v tej samostanski knjižnici. Med njimi so neprecenljive knjige, kot je podpisan izvirnik slovnice Adama Bohoriča iz leta 1584. Ogledali smo si knjižnico, ki je od tal to stropa nabito napolnjena s starinskimi knjigami. Kot kulturni spomenik je knjižnica spomeniško zaščitena; ne not ne ven ne pride nobena knjiga, vse ostanejo notri. Kot zanimivost smo izvedeli še, da na samostanu poleg knjižnice bivajo tudi odvisniki od drog, ki tu živijo in se rehabilitirajo. Mimogrede smo si ogledali še samostanski vrt, kjer poleg številnih eksotičnih rastlinah rastejo znamenite vrtnice bourbonke. Ko so se naše dame navohale vrtnic, smo se naposled le odpravili na kraj srečanja.

Ker smo imeli čas, smo se razkropili; eni smo se sprehajali, drugi so šli na pijačo, tretji pa so se zaposlili s klepetanjem z znanci. Ko je odbila štiri, smo se zgrnili v telovadnico osnovne šole, kjer so nas pričakale jedilne mize in oder, s katerega je odmevala bučna glasba, da nas je kar zabolela glava. Vsaj tiste, ki smo jo slišali. Če je tu bil kdo slišeč, je po tem dnevu vsaj začasno naglušen. Sledile so štiri ure požrtije, plesa in seveda klepetanja. No, požrtije ni bilo kaj dosti, hrana je bila po našem mnenju dokaj uboga, pa pijača je bila kot vedno precenjena. Vendar se nismo pustili motiti; prepustili smo se prijetni ter zabavni družbi. Skoraj vsa dvorana je bila na nogah, ko so nastopile trebušne plesalke in požele aplavz navdušenih moških in celo žensk. Sledili so jim akrobatski fantje, nato smo se zgrnili po svoje nagrade s srečelova. Ure so minile, kot bi mignile, in za nas Dolenjce je prišel čas odhoda. Komaj smo se odtrgali od naših prijateljev ter se odpravili na pot domov.

Med nočno vožnjo je na avtobusu vladalo sproščeno vzdušje; ni ga bilo junaka ne junakinje, katerim ta dan ne bi ostal v spominu. In že nestrpno pričakujemo naslednji mednarodni dan gluhih; kaj se nam tokrat obeta? Bodo tokrat prišli tisti, ki smo jih pogrešili? Bodo takrat v veljavi ti novi zakoni o izenačevanju možnosti invalidov?

Bomo videli!

Miha Petelin

 

Google prevod

enfrdeitsl

Časopis

Prva stran mala

        PDF         06.2018

Iskanje

Kje smo

Glavni trg 11, 8000 Novo mesto

Uradne ure in kontakt

Ponedeljek  08:00 - 14:00

Torek          08:00 - 14:00

Sreda          10:00 - 12:00

                   14:00 - 16:00    

GSM: 041 340 267

TEL: 07 332 47 77

dgnnm56@gmail.com

Klicni center za osebe z okvaro sluha

URL: Klicni center

GSM: 031 777 600

Zahvala

Zahvaljujemo se vsem, ki ste v letu 2017 podarili 0.5 % dohodnine. Naprošamo občane, da darujejo Društvu oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine.

Sofinancerji

FIHO

 logo gns

monm

 

 

Občina Metlika grb Občina Semič grb

    Metlika            Semič

Občina Šentjernej grb Obcina Mirna

  Šentjernej         Mirna

Obcina Skocjan grb Obcina Sentrupert

  Škocjan         Šentrupert

Obcina Straza dolenjsketoplice

   Straža           Dol. Toplice

 Obcina Crnomelj Obcina Trebnje grb

  Črnomelj          Trebnje 

Občina Mirna Peč grb

   Mirna peč

Sledite nam

F1  Y

Kdo je na strani

Na strani je 219 gostov in ni članov .