Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Polžev vsadek

 

 7 06 18 HearingImplantKohlearni implant je naprava, ki posnema funkcijo notranjega ušesa in prenaša zvočno informacijo s pomočjo električnega toka v slušni živec. V nasprotju s slušnimi pripomočki, ki zvok le ojačajo, kohlearni implanti obide nedelujoči del ušesa in posreduje signale neposredno v slušni živec...

 

 

 

Prioriteta programa so otroci z okvarami sluha, ki se jih v Sloveniji letno rodi od 18 do 20

Objavljeno: 5. 7. 2016 ob 16:36
Ljubljana - MMC RTV SLO

Zenska vsadkom

Letos je minilo 20 let od prve vstavitve polževega vsadka na kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana in v Sloveniji nasploh. Prva dva posega so opravili leta 1996 pri odrasli osebi in pri otroku. Od marca 1996 do marca 2016 so vsadek, ki olajša težave s sluhom, vstavili 290 bolnikom, od tega lani 26.

Kohlearni oz. polžev vsadek ali kohlearni implant je naprava, ki posnema delovanje notranjega ušesa in prenaša zvočno informacijo s pomočjo električnega toka neposredno v slušni živec. Razvoj naprave sega v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Rehabilitacijski postopek po vsaditvi pripomore k prepoznavanju in razumevanju zvokov iz okolja in tudi govora, so sporočili iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. S tem pripomočkom sicer ne morejo pomagati vsem gluhim – predpogoj je namreč ohranjeno delovanje slušnega živca in osrednjih slušnih poti. Poleg tega je pomembna tudi motiviranost posameznika in podpora družine, so pojasnili v UKC. Zato so pred operacijo potrebne številne preiskave in sodelovanje različnih strokovnjakov.

V UKC so leta 1992 ustanovili delovno skupino

V delovni skupini so bili strokovnjaki s področij avdiologije, nevrofiziologije, elektrotehnike, ušesne kirurgije, rentgenologije, logopedije, surdopedagogike, foniatrije in psihologije. Na podlagi preiskav in testiranj pri osmih gluhih osebah so izvedli različna preverjanja in upoštevali zdravstveno stanje posameznika, ter izbrali 32 let starega bolnika in 5-letnega dečka. Leta 1996 so jima opravili prvo vstavitev polževega vsadka. Dve tretjini vseh vstavitev so doslej opravili pri otrocih. Na kliniki načrtujejo, da bodo v prihodnje lahko opravili več kot 26 vstavitev polževega vsadka letno. Prioriteta programa so otroci z okvarami sluha, ki se jih v Sloveniji letno rodi od 18 do 20. Vsadke pa vstavljajo tudi odraslim in starejšim ljudem, ki zaradi različnih vzrokov izgubijo sluh. Predstojnica klinike Irena Hočevar Boltežar je ob obletnici poudarila, da so bili začetniki tega posega pomembni tudi z znanstveno-pedagoškega vidika, saj so poskrbeli »za kakovostne naslednike, ki bodo program peljali naprej, ga še nadgrajevali, saj je volja velika«. Ob tem je opozorila na omejene finančne možnosti, ki so ena glavnih ovir na poti do tega, da bi vstavili več vsadkov, so še zapisali v UKC.

»Življenje v svetu zvokov je izjemno lepo«

Podpredsednica Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) Darja Pajk, ki je izgubila sluh pozneje in je tudi sama uporabnica polževega vsadka – vstavili so ji ga pred dvema letoma –, pravi, da se ji je življenje že pol leta po vstavitvi bistveno spremenilo: Spremenila sem se tudi jaz, saj sem znova začutila tla pod nogami in se končno spet nekako osvobodila občutka odvisnosti, ki se me je loteval pred implantacijo.« Življenje v svetu zvokov je izjemno lepo, poslušanje glasbe čudovito, še celo črički in škržati postanejo prijetni, ko jih po dolgem času spet zaslišiš, pravi Darja Pajk in dodaja: »Potrebno pa je zavedanje, da smo, čeprav imamo polžev vsadek, medicinsko gluhi, in če nam vsadek odpove, pogosto postanemo odvisni od branja in pisanja. Zato je nujno upoštevati urejanje dostopnosti tudi s pisnimi prilagoditvami v okolju.« Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je lani izdala tudi knjižico Ko slušni aparat ni več dovolj – Polžev vsadek, ki je nekakšen vodnik po postopku do pridobitve polževega vsadka in po njem. Uporabniki pa so združeni tudi v skupini Polžev vsadek – izkušnje na FB. »Vsem uporabnikom polževega vsadka seveda želim uspešno poslušanje, vsem tistim, ki jih je strah odločitve, pa pravim, kar pogumno!« še pravi Darja Pajk.

[ Na vrh ]

Pred dvajsetimi leti so v UKC Ljubljana prvič gluhi osebi vsadili polžev vsadek. Danes po zaslugi te naprave pri nas sliši okoli 400 ljudi, ki bi bili sicer obsojeni na tišino.

Mojca Lorenčič

8. julij 2016 8. julij 2016 Dnevnik

Marca je minilo 20 let, odkar so v UKC Ljubljana prvič gluhi osebi vstavili polžev vsadek in ji s tem omogočili, da sliši. V prvih letih so na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL) UKC Ljubljana vstavili nekaj vsadkov na leto, danes pa si prizadevajo, da bi vsadek dobili vsi gluhi otroci in tudi odrasli, ki nenadoma oglušijo oziroma jim sluh tako opeša, da jim slušni aparat ne služi več.

»V tem času se je spremenilo veliko stvari: boljše in hitreje opravimo poseg, ponudimo pa lahko tri sisteme vsadkov,« je napredek opisala doc. dr. Saba Battelino, vodja otokirurške in avdiovestibulološke dejavnosti na kliniki ORL. Vzpostavili so tudi sodelovanje z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. »Predvsem v zadnjih dveh letih so postali naši partnerji, zaupajo nam in boj proti polževim vsadkom, proti iztrganju gluhih iz kulture gluhih se je umiril. Za vsadek se odloča veliko odraslih s progresivno izgubo sluha, čeprav so temu nekaj let nasprotovali. Za operacijo se odločajo tudi ljudje, ki slabo slišijo in so slabovidni, predvsem ko spoznajo, da sta jim sluh in vid opešala do te mere, da je socialno življenje pri njih praktično onemogočeno,« razlaga zdravnica.

Vedno več potreb

V UKC Ljubljana so doslej polžev vsadek vstavili 291 ljudem, med njimi 26 pacientom lani; upajo, da bodo to število v prihodnje presegli ali pa vsaj ohranili. To je, je povedala predstojnica klinike prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, povezano s finančnimi zmožnostmi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Polževe vsadke so leta 2007 začeli gluhim vstavljati tudi v UKC Maribor, kjer pa opravijo manjši delež teh posegov.

Potrebe po tovrstnih operacijah so vedno večje. Polžev vsadek lahko dobijo tudi otroci, ki imajo ob gluhosti še druge primanjkljaje. Implantacijo ponudijo progresivno oglušelim ljudem, torej starejšim, ki jim slušni aparat ne služi več. Napredovali so pri diagnostiki malformacij notranjega ušesa in paciente, ki so jih včasih pošiljali na operacijo v tujino, danes operirajo sami. V Slovenijo se je celo preselilo 12 družin z območja nekdanje Jugoslavije, ker na kliniki ponujajo odlične možnosti rehabilitacije, čeprav so vsadke otrokom vsadili drugje. Po besedah dr. Battelinove zdaj intenzivno navezujejo stike z združenjem slepih in slabovidnih; pomagajo lahko predvsem gluhoslepim in slabovidno-slaboslišnim ljudem.

Na vsadek ni treba čakati

Zadnja tri leta na vstavitev polževega vsadka ni več treba čakati.

Pri otroku najprej z objektivnimi testi (brez sodelovanja otroka) ugotovijo, da je njegova slušna zaznava prešibka, da bi lahko razvil govorno komunikacijo, s preiskavami v splošni anesteziji pa, ali je slušna pot delujoča, saj je to pogoj za vstavitev kohlearnega implanta. Pri fantku, ki so ga operirali zadnjega, na primer, so diagnostiko in operacijo izpeljali manj kot v mesecu dni in pol. Pohiteti pa je treba, da ne zamudijo obdobja, ko otrok intenzivno gradi jezik in razumevanje. Zato operirajo že deset- do enajstmesečne otroke, saj se potem to komunikacijsko okno že začne zapirati.

»Osrednje živčevje se do polne mere razvija le, če je dovolj stimulacije. Če zamudimo to obdobje, bo potrebno veliko več energije in truda, da bo otrok v razvoju govora pridobil tisto, kar bi dobil brez težav, če bi normalno slišal,« pojasni Hočevar-Boltežarjeva.

Pri odraslih je prvi korak njihova odločitev, da sluh, ki ga imajo, tudi z uporabo slušnih pripomočkov ne zadošča in želijo več. Na kliniki nato opravijo teste, preverijo splošno zdravstveno stanje kandidata in ocenijo njegovo duševno stanje, saj mora biti pripravljen naučiti se novega razumevanja s tem aparatom. Bolnikom s hudo demenco zato žal ne morejo pomagati.

Operativni vsaditvi notranjega dela kohlearnega aparata sledi rehabilitacija. Ta za otroke ni naporna in zahteva uro dodatne logopedske obravnave na teden, saj otrok v ustreznem okolju, kjer je dovolj veliko število besed, napreduje sam. Za odrasle je ta faza napornejša, saj se morajo znova naučiti interpretirati slišano.

En vsadek ali dva?

Možno je, da osebi polževa vsadka implantirajo na obeh straneh glave. Bilateralna kohlearna implantacija prinaša določene prednosti: boljše razumevanje govora v hrupnem okolju, orientacijo v prostoru, pri poslušanju glasbe... Na drugi strani tehtnice pa so finančne možnosti, saj en polžev vsadek stane dobrih 20.000 evrov, čez 20 let pa ga je treba zamenjati, opozarja Hočevar-Boltežarjeva.

Še vedno imajo pri vsaditvi aparata prednost gluhi, ki potrebujejo implantant čim prej, da bodo sploh slišali, dodaja dr. Battelino. Oba vsadka pa takoj zagotovijo ljudem, ki imajo genetsko povzročeno progresivno izgubo sluha in vida, saj vedo, da bo v prihodnje sluh njihov edini kanal zaznave. Glede na zmožnosti zdravstvene blagajne lahko na željo staršev obojestransko vstavijo vsadke tudi otrokom; takih je trenutno dvanajst.

»Vedeti pa moramo, da vsaka implantacija, predvsem na območju glave, lahko prinese zaplete, pri obojestranski implantaciji in reoperaciji pa je možnost zapletov podvojena,« opozarja zdravnica, da je treba pred vsako tovrstno odločitvijo dobro premisliti.

Skupinsko delo

Vstavitev vsadka je skupinsko delo in pri zdravljenju ter rehabilitaciji prejemnika vsadka sodelujejo različni strokovnjaki, prejemnik vsadka oziroma njegovi starši pa se zavežejo k dosmrtnemu sodelovanju s stroko.

Pri vseh otrocih sledijo uspešnosti njihove slušne rehabilitacije. Foniater redno, na določene intervale, pregleduje otroke, jemlje in akustično analizira vzorce glasu ter na osnovi tega ugotavlja, kako otrok napreduje pri govoru. Testiranja razumevanja govora in slovnice kažejo, da otrok, ki so mu polžev vsadek vstavili in zunanji del aparata namestili v starosti 12 mesecev, pri petih letih dohiti slišečega petletnika. »Če ta čas zamudimo, slišečega vrstnika ne dohiti nikoli več,« pojasni Hočevar-Boltežarjeva. Otroci s polževim vsadkom lahko obiskujejo redno šolo.

Defektologi poskrbijo, da imajo pacienti pravilno in natančno nastavljene govorne procesorje, torej zunanji del vsadka. Tega v avdiovestibuloškem centru prvič nastavijo mesec dni po operaciji; v povprečju oseba potrebuje 15 nastavitev. Z uporabniki se srečujejo tudi kasneje, ob menjavah procesorjev na vsakih pet let in ob morebitnih težavah. Klinična logopedinja Anita Kastelic: »Lepši del mojega dela je, ko vidim otroka po določenem času in govori tekoče v svojem narečju in mi pove stvari, ki jih kot gluh nikoli ne bi mogel.«

Kako in kaj slišijo

Pacienti, ki so slišali in oglušeli kasneje v življenju, povedo, da s polževim vsadkom slišijo bolj kovinski, robotski zvok, pojasni klinična logopedinja Mateja Božič. Za otroka, za katerega je to prvi stik s slišečim svetom, je tak sluh normalen. »Če otrok ne bi slišal podobno, kot slišimo mi, tudi izgovarjal ne bi na tak način, kot mi govorimo, saj posnema tisto, kar sliši. Med odraslimi pa nekateri potrebujejo več časa, da sprejmejo nov način poslušanja. Vendar se po nekaj letih nikoli več ne vprašajo, kako je bilo včasih.« »Odrasli, ki nov sluh lahko z nečim primerjajo, so na začetku večinoma razočarani, razen tisti, ki so ob izgubi sluha doživeli veliko travmo in so veseli, da vsaj nekaj slišijo,« opaža Anita Kastelic. Sčasoma se tudi oni naučijo razločevati govor. Objektivni testi, ki jih opravljajo, sicer kažejo, da je njihov sluh večinoma primerljiv s sluhom normalno slišečih. Nekoliko težav imajo morda le pri poslušanju glasbe, če so zahtevnejši.

01a0102 Ekipa

[ Na vrh ]

Odlomek iz knjižnice »Objem zvoka«

Ne! Po operaciji, ta običajno traja od 2 - 3 ure, ostane pacient do enega tedna v bolnišnici, dalje pa okreva doma. Večina se v tem času počuti normalno. Po približno mesecu dni mu strokovnjaki na kliniki dodajo še zunanje dele polževega vsadka, pri čemer je potrebna prva nastavitev procesorja govora glede na njegove individualne potrebe. Nastavitev ni enkratno dejanje. Na začetku so nastavitve bolj pogoste, kasneje pa enkrat letno, oz. po potrebi. Napredek in uspeh sta odvisna od mnogih dejavnikov, predvsem od tega ali je gluha oseba že slišala, ali pa je gluha od rojstva. Na vsak način pa polžev vsadek pomeni lažjo orientacijo gluhe osebe in olajšano pot pri učenju poslušanja in govora. Sama vstavitev polževega vsadka ni dovolj za uspešno pridobivanje slušno-govornih sposobnosti, zato uporabnike

pdfObjem zvoka

Odlomek iz knjižnice

Pred odločitvijo o dodelitvi kohlearnega implanta so nujne medicinske, tehnične in psihosocialne preiskave! Osnovni kriterij za dodelitev kohlearnega implanta je obojestranska prizadetost sluha takšne stopnje, kjer slušni aparati nimajo prave vrednosti -praktična gluhota. Preveriti je potrebno:

-    ali je slušni živec sposoben funkcije,
-    ali je ušesna anatomija in splošni ORL status primeren za operacijo,
-    telesno pripravljenost,
-    motiviranost pacienta,
-    socialno okolje (domači in pomoč),
-    pri otrocih tudi šola (ali lahko prevzame audioverbalno slušno vzgojo).

pdfknjizica o implantu

Kohlearni implant lahko pomaga otrokom in odraslim z obojestransko zaznavno izgubo sluha hude stopnje ali praktično gluhim osebam. MED-EL-ove kohlearne implante uspešno uporabljajo prelingualno in postlingualno gluhi otroci in odrasli v več kot 70-tih državah sveta. Glede na to, da ni možno točno napovedati koliko in kako bo posamezniku pomagal, so koristna spodnja vodila in priporočila:

:: priporoča se implantiranje v zgodnji mladosti saj je sluh pomemben dejavnik pri razvoju govora. V raziskavah se je pokazalo, da je starost ob implantaciji pomembna saj so boljši rezultati pri otrocih, ki so bili implantirani zgodaj,

:: starejši otroci in odrasli, ki so imeli že razvit govor in jezik imajo v glavnem boljše rezultate ob uporabi kohlearnega implanta,

:: dolgotrajna praktična gluhost lahko omeji uspešnost uporabe kohlearnega implanta.

Glavna merila za izbiranje kandidatov:

:: otroci s praktično obojestransko gluhostjo

:: odrasli z obojestransko zaznavno izgubo sluha ali praktično gluhostjo

:: spodnja meja starosti ob implantaciji je lahko nekaj mesecev, odvisno od posameznih okoliščin in ustaljenih lokalnih postopkov

:: uporaba slušnih aparatov jim koristi zelo malo ali nič

:: nimajo medicinskih kontraindikacij

:: so visoko motivirani in imajo realna pričakovanja

:: imajo dostop do izobrazbe, rehabilitacije ter spremljanja

pdfRazumeti_CI

Konec septembra 1997 smo Marika Mihelčič in Irena Željan iz Zavoda za gluhe in naglušne v Ljubljani ter Anita Kastelic z ljubljanske klinike imele priložnost pobliže spoznati delo s kohlearnimi implanti na dunajski kliniki. Petdnevni ogled nam je pripravil gospod Johann Muller, ki povezuje dunajsko kliniko s potencialnimi izvajalci in uporabniki kohlearnih implantov.

Ogledali smo si ORL kliniko, se seznanile s preiskavami sluha in terapevtskim delom pri rehabilitaciji oseb s kohlearnimi implanti.

Dunajska klinika ima že več kot pet let izkušenj z vstavljanjem kohlearnih implantov. So supervizorji klinikam, ki so v zadnjem času pričele s postopki vstavljanja kohlearnih implantov. Tako sodelujejo z ljubljansko, zagrebško in beograjsko kliniko in še z vrsto drugimi npr.: na Poljskem, Češkem,... Poznajo vse ljudi, katerim so bili vstavljeni kohlearni implanti v Sloveniji in tudi tiste, ki čakajo na poseg. Operacije v Ljubljani so potekale pod nadzorom docenta dr. Gestettnerja z Dunaja. Osebno nam je povedal, da je ekipa v Ljubljani dobro izurjena, in da so operacije potekale načrtovano. Gospod Muller nam je na kliniki predstavil gospo Brigitte Egerlierler, ki je logopedinja z dolgoletnimi izkušnjami in se s kohlearnimi implanti ukvarja že od samega začetka. Ogledale smo si avdiološki oddelek s tremi logopedskimi ambulantami. Na foniatriji pa imajo zaposlenih kar 15 logopedinj.

Zelo prijazna gospa Brigitte nam je pokazala različne metode preiskav sluha pri otrocih:

- tonsko avdiometriranje s katerim ugotavlja slušni prag pri otrocih po 2. letu starosti;

- orientacijsko avdiometriranje majhnih otrok v prostem polju;

- timpanometrijo s katero meri podajnost bobniča in gibljivost slušnih koščic - stanje srednjega ušesa.

Gospa Brigitte nas je predstavila tudi prof. Briksu, ki se na dunajski kliniki ukvarja s preiskavami na različnih aparaturah:

Pokazal nam je najsodobnejše opremljeno sobo, kjer se izvaja pet kanalni sistem za merjenje BERE - merjenje akustičnega potenciala možganskega debla. Posamezne opcije dobijo s pomočjo magnetnga polja, ki je zelo občutljivo za valovanje zvoka, zato mora biti prostor maksimalno izoliran. Vseh možnosti, ki jih nudi nova oprema še ne poznajo, ker jo šele preizkušajo.

Prof. Briks nam je pokazal tudi sodobno opremljen prostor, kjer merijo elektroakustično emisijo zvoka - EEG. Tudi to postavitev najrazličnejših aparatur (5 kamer pod stropom, vse naokoli zvočniki...) šele preizkušajo.

OGLED TERAPIJE S KOHLEARNIMI IMPLANTI

Gospa Brigitte nam je predstavila terapevtske postopke dela s kohlearnimi implanti. V dneh obiska na dunajski kliniki smo si lahko ogledale neposredno delo z osebami s kohlearnimi implanti. Gospa Brigitte je imela v obravnavi predvsem otroke, v sosednji ambulanti pa nam je pokazala tudi delo z odraslimi. Poleg preiskav sluha je delala tudi terapijo, ki jo je izvajala v drugi stavbi, v prostoru opremljenemu za terapijo. Njeno delo je bilo usmerjeno predvsem na učenje poslušanja. Imele smo priliko spoznati precej različne otroke s kohlearnimi implanti. Razlikovali so se po starosti, po sposobnostih (nekateri so imeli znižane intelektualne sposobnosti, motorične motnje...), po času v katerem so izgubili sluh in tudi po predhodni stopnji slušne izgube.

Terapija je potekala v ustaljenem redu osvajanja posameznih stopenj in se prilagajala posebnostim posameznega otroka.

Terapevtka se je držala naslednjih stopenj pri učenju poslušanja:

- detekcija - zaznavanje prisotnosti zvoka;

- diskriminacija - razlikovanje zvoka;

- identifikacija - prepoznavanje govora;

- rekognicija - poimenovanje govora;

- komprehenzija - razumevanje govora.

Terapija je potekala po PROGRAMU SLUŠNEGA TRENINGA pri kohlearnih implantih:

1. VAJE ZA SELEKTIVNO POZORNOST

- ton - odmor

- število slušnih dražljajev

- različne glasnosti

- različne višine

2. VAJE ZA AKUSTIČNO ORIENTACIJO

- šumi iz okolja

- glasovi iz okolja

3. SUPRASEGMENTNE ZNAČILNOSTI GOVORA

- število zlogov

- število besed

- dolžina stavka

- naglas v besedi

4. SUPRASEGMENTNE ALI SUPRASEGMENTALNE ZNAČILNOSTI

- razpoznavanje besed glede na število zlogov

- razpoznavanje besed glede na naglas v besedi

- razpoznavanje besede glede na število vokalov

- razpoznavanje besed glede na števili konzonantov

5. VAJE ZA AVDITIVNI-KOGNITIVNO ZAZNAVANJE, RAZUMEVANJE BESEDE

- prepoznavanje znane besede med neznanimi

- razumevanje besed ob sliki

- razumevanje številk - razumevanje stavkov

6. VAJE ZA AVDITIVNO-KOGNITIVNO ZAZNAVANJE IN RAZUMEVANJE GOVORA OB ŠUMIH IZ OKOLJA

Opazile smo lahko metodično doslednost pri izvajanju terapije.

Najprej detekcija različnih zvokov in tudi govora. Sledilo je slušno razlikovanje tihega in glasnega zvoka od instrumentov do raznih zvokov iz okolja. Razlikovanje oglašanje živali in drugih zvokov in nato razlikovanje samoglasnikov in soglasnikov med seboj, zlogov, enozložnih, dvozložnih... besed, kratkih fraz, do razlikovanja stavkov. Sočasno je potekalo tudi prepoznavanje, poimenovanje in razumevanje poslušanih vsebin.

Samo delo je potekalo podobno kot ga izvajamo v naši ustanovi s tem, da je bila večina obravnave posvečena poslušanju za zaslonom. Opazile smo veliko različnega in uporabnega didaktičnega materiala (različna glasbila, veliko plastičnih ponazoril za npr.: sadje, zelenjavo, različne didaktične igre, CD plošče s posnetimi glasovi iz okolja...).

Gospa Brigitte je povedala, da so rezultati terapije po nekaj letih dela zelo uspešni, da otroci bistveno napredujejo v primerjavi s prejšnjim stanjem, da se jim je bistveno izboljšala slušna in vsa ostala percepcija. Posebno vesela je bila napredka pri otrocih z motoričnimi motnjami, saj se je pokazalo, da so se težave bistveno zmanjšale. Opazna je bila tudi izboljšana orientacija v prostoru.

Zelo smo bile navdušene nad računalniškim programom, ki so ga uporabljali predvsem pri odraslih osebah s kohlearnim implantom. Računalnik je bil programiran tako, da so vaje sledile metodičnim postopkom poslušanja. Npr.: oseba za računalnikom je pri določeni vaji slišala oglašanje psa, na ekranu pa je bilo izpisanih več živali. Oseba je morala izbrati - klikniti pravo. Nato je dobila povratno informacijo o pravilnosti oz. nepravilnosti izvedene vaje. Težina nalog se je stopnjevala. Odrasli so lahko prihajali na kliniko ob dogovorjeni uri in sami vadili ob računalniku.

Povabljene smo bile tudi na organizirano skupino oseb s kohlearnimi implanti. Že več kot

eno leto se dobivajo v privatnem stanovanju neke gospe, z namenom, da se družijo enkrat mesečno, si podelijo svoje izkušnje, povabijo na srečanje osebe, ki so se odločile za kohlearni implant in s tem omogočjo čimboljši pretok informacij in izkušenj.

KAJ JE KOHLEARNI IMPLANT?

Kohlearni implant je naprava, ki posnema funkcijo notranjega ušesa in prenaša zvočno informacijo s pomočjo električnega toka v slušni živec. V nasprotju s slušnimi pripomočki, ki zvok le ojačajo, kohlearni implanti obide nedelujoči del ušesa in posreduje signale neposredno v slušni živec.

Začetki kohlearnega implanta segajo v šestdeseta leta, ko sta Djurno in Eyries v Franciji gluhi osebi vstavila v uho bakreno žico in z električnim tokom dražila končice slušnega živca. Tehnološki napredek je omogočil razvoj iz enoelektrodnega sistema v multielektrodnega z računalniško obdelavo podatkov. Vzburjanje slušnega živca s kohlearnim implantom ni enako kot poslušanje z zdravim ušesom. Danes v svetu uporablja kohlearni implant preko 17.000 ljudi. S tem pripomočkom se ne da pomagati vsem gluhim.

V svetu je več proizvajalcev, ki izdelujejo kohlearne implante. Na našem trgu se pojavljata predvsem NUKLEUS avstralskega proizvajalca, in ME-DEL avstrijskega proizvajalca. V ljubljanski ORL kliniki so vstavili že obe vrsti implantov: NUKLEUS 22 so vstavili učencema Nives in Borisu, Medelov KONBI 40 pa ima učenec našega Zavoda, Dominik. Do sedaj so v ljubljanski kliniki vstavili kohlearne implante sedmim ljudem. Čutiti je, da proizvajalci kar ostro tekmujejo med seboj za prostor na trgu.

KAKO JE SESTAVLJEN KOHLEARNI IMPLANT ?

Kohlearni implant je sestavljen iz zunanjih in notranjih delov.

- Zunanji deli so: mikrofon, govorni procesor in oddajnik. Mikrofon zazna in sprejme zvok, ki po žici potuje v govorni procesor. To je majhen računalnik, ki spremeni zvok v kodiran signal (sestavljen je iz zelo hitrega vzorca šibkih električnih impulzov). Tako kodiran zvok gre po žici nazaj v oddajnik.

- Notranja dela sta: magnetni sprejmnik in elektroda. Oddajnik pošlje kodiran signal preko radijskih valov v sprejemnik, ki je trajno implantiran v kost za uhljem. Sprejemnik dekodira signale in jih pošlje v elektrodni nosilec, ki je vstavljen v polža, referenčna elektroda pa leži izven polža.

Signali - šibki električni impulzi, ki pridejo v uho preko elektrode, tako stimulirajo čutnice v polžku in s tem slušni živec. Različni predeli čutnic v polžku so stimulirani z elektromagnetnimi stimulacijami preko elektrode v različnih frekvenčnih območjih. Možgani preko živca sprejmejo živčne impulze in jih zaznavajo kot zvok.

Celoten postopek traja nekaj milisekund, kar odgovarja času, ki ga uporabi za enak postopek normalno delujoče uho.

Zunanji deli aparata so narejeni iz zdržljive plastike, notranji del - ohišje sprejemnika pa je pri Medelu narejen iz keramike pri Nukleusu pa iz zlitine platine - iridija.

Kirurška vstavitev kohlearnega implanta traja povprečno dve uri in je delana v splošni narkozi. Po operaciji je potrebno počakati, da se operativna rana zaceli. Možne so tudi manjše postoperativne komplikacije kot so : oteklina, težave z prenašanjem narkoze, počasno celjenje rane...V postoperativnem času oseba z vstavljenim implantom ne sliši, ker še nima zunanjega dela aparata. Ko se rana zaceli, približno po petih tednih, oseba dobi govorni procesor, ki mora biti najprej nastavljen. Takrat oseba prvič preizkusi delovanje kohlearnega implanta.

Koristi kohlearnih implantov

Rezultati uporabe najnovejših kohlearnih implantov kažejo na:

- povečano razumevanje govora;

- kvalitetnejšo zaznavo zvoka iz okolja na običajnem glasnostnem nivoju poslušanja;

- izboljšano odgledovanje;

- trajanje gluhosti močno vpliva na rezultate terapije;

- starost ne vpliva bistveno na rezultate terapije.

Omejitve kohlearnih implantov

- Zaznava sluha s kohlearnimi implanti je drugačna od običajnega poslišanja.

- Kohlearni implant je vsajen v enem ušesu, zato je teže določiti smer prihajajočega zvoka.

- Okoliški hrup otežuje razumljivost govora.

- Za delovanje potrebuje aparat vir energije - baterije.

- Zgodi se, da govorni procesor potrebuje občasna popravila.

- Izogibati se je potrebno kontaktnim športom zaradi nevarnosti poškodbe tako zunanjega kot notranjega dela aparata.

- Izogibati se je potrebno večjim nihanjem elektromagnetnega valovanja zaradi nevarnosti brisanja programa nastavljenega v govornem procesorju.

NASTAVITEV GOVORNEGA PROCESORJA - FITTING

V 4-5 tednih po operaciji je potrebno osebi s kohlearnim implantom nastaviti govorni procesor. Programiranje ali nastavitev govornega procesorja imenujemo fitting. Prvi fitting je pri nas opravil ing. Tunner z Dunaja. Po začetnem fittingu pacient dobi COMBI 40 ali NUKLEUS 22 in šele takrat je mogoče zaznati zvok.

Fitting poteka tako, da avdiolog poveže govorni procesor z računalnikom in pošilja signale preko posameznih elektrodnih stikov v implantu. Ta signal proizvaja zvoke, ki so različni po višini in jakosti. Bolnika se prosi, da razvrsti zelo tihe zvoke do še ugodno glasnih. Bolnik naj bi pri fittingu aktivno sodeloval. Vsaka informacija o zvočni zaznavi različnih tonov in signalov, katero dobi avdiolog z bolnikovim opisom, je lahko koristna pri izbiri najustreznejšega programa za govorni procesor. Govorni procesor lahko shrani 3 različne programe ali 3 različice istega programa. S tem ima možnost izbrati za poslušanje ugodnejšo oz. manj motečo različico. Medtem, ko se človek navaja na implant, se lahko spreminja tudi občutek za glasnost. Jakost je možno sproti naravnati s posebnim gumbom. V prvih mesecih je običajno potrebno večkrat vnesti manjše spremembe v program govornega procesorja. Enkrat letno pa se ponovi celotni fitting.

Prvi fitting je za osebo s kohlearnim implantom in njegovo družino zelo emocionalno občutljivo doživetje. Vsa družina se takrat prvič sreča z rezultati operacije. Družino je potrebno predhodno vsekakor dobro pripraviti, da ne bo pričakovala preveč naenkrat. Po operaciji je pacientu delno povrnjena sposobnost slušnega zaznavanja. Precej časa in vstrajnega dela pa bo potrebno, da bo posameznik dane sposobnosti razvil. Pomembno je vedeti, da je človekova prva izkušnja z zvokom preko implanta le malo podobna možnostim - koristim, ki jih implant ponuja. Čas, ki je potreben, da postane zvok ugoden, ter da se možgani naučijo tolmačiti signal, se razlikuje med posamezniki in lahko traja tudi nekaj mesecev.

Kontrolna avdiometrija

Po opravljenem fittingu avdiolog večkrat v različnih obdobjih ponovi tonsko avdiometrijo in s tem preveri prag poslušanja pri osebah s kohlearnimi implanti. Običajno je vsak naslednji avdiogram boljši. Včasih se čaka tudi več mesecev, da se pokaže sprememba na avdiogramu. Še dlje pa včasih traja, da se pokaže napredek pri terapiji - poslušanju.

Komu kohlearni implant?

Kohlearni implant omogoča gluhim in močno naglušnim osebam, ki jim običajni slušni aparat ne služi, da zaznavajo zvok in govor. S kohlearnim implantom se ne da pomagati vsem gluhim osebam. Predpogoj je ohranjena funkcija slušnega živca in centralnih slušnih poti. V Ljubljani je že od leta 1995 osnovana skupina strokovnjakov s področja avdiologije, nevrofiziologije, elektrotehnike, otokirurgije, rentgenologije, logopedije, surdopedagogike, foniatrije in psihologije, ki se skupno odločajo o tem, komu vstaviti kohlearni implant. Pri gluhih osebah, ki si želijo vstaviti kohlearni implant je potrebno narediti vrsto preiskav, da bi lahko izbrali posameznike, katerim bo implant najbolj koristil.

Tako na ORL kliniki izvajajo naslednje preiskave:

- tonsko pražno avdiometriranje;

- govorni ADG s slušnim aparatom;

- kalorično testiranje funkcije vestibularnega ustroja - vzdražljivost, vestibularnega dela labirinta;

- promontorij test - ovrednotenje funkcije slušnega živca;

- računalniška tomografija temporalne kosti - ugotovi se ali je lumen polžka prehoden;

- kohleografija - objektivizacija gluhosti (sposobnosti notranjega ušesa);

- ocena sporazumevanja s pomočjo slušnega aparata;

- ocena glasu in govora;

- ocena sposobnosti odgledovanja;

- ocena psihologa;

- splošno zdravstveno stanje;

- motiviranost osebe.

Pri izbiri osebe, kateri bo vstavljen kohlearni implant je pomembno da:

- slušni aparat ne pomaga bistvno pri komunikaciji;

- je ohranjen vestibularni aparat;

- je ohranjen slušni živec in centralne poti;

- v polžku ni kongenitalnih anomalij;

- ima oseba željo po kohlearnem implantu;

- so postlingvalno oglušeli ali pa so čim mlajši.

Vsem tujim in domačim izkušnjam navkljub pa se mora za vstavitev kohlearnega implanta še vedno odločiti vsakdo sam. Še posebej so težke odločitve staršev za svoje otroke.

Literatura:

Pollack Doreen - Educational audiology for teh Limited-Hearing Infant and Preschooler

Med-El, 1997 - Information for candidates COBBI 40+

Cohlear Corporation - Teacher Guide

Cohlear Corporation, 1993 - Tehnically Speaking

Vir: 

Irena Željan. dipl. def.

Marija Mihelčič. prof. def.

{/slider= Navdušujoče možnosti za izboljšanje sluha}

Razvoj kohlearne implantacije kaže navdušujoče možnosti za izboljšanje sluha. Ne samo pri praktično gluhih bolnikih, temveč celo pri bolnikih, ki so naglušni v določenem frekvenčnem območju (večinoma gre za višje frekvence), se obeta možnost elektroakustične stimulacije ob stimulaciji samo okvarjenega dela notranjega ušesa - polža in ohranitvi rezidualnega sluha. Stimulacija samo okvarjenega dela notranjega ušesa se doseže z delno vstavitvijo elektrode v bazalni zavoj polža.

Razvoj kohlearnih implantov (polžev vsadek) se je začel že pred približno 25 leti. V ospredju razvoja sta bila centra v avstralskem Melbournu in avstrijskem Dunaju. Tudi danes so v svetu v ospredju proizvajalci iz Avstralije, Avstrije, ZDA in Francije. Kohlearni implant pride v poštev pri bolnikih z naglušnostjo težje stopnje, praktično gluhostjo ali popolno gluhoto. S slušnimi aparati pri omenjenih bolnikih ne moremo zadovoljivo prenesti zvoka na slušni živec, saj so zasnovani tako, da zvok samo ojačijo, okvarjeno notranje uho pa ni sposobno zadovoljivo sprejeti zvočnih signalov. Kohlearni implant stimulira direktno slušni živec in možgani to sprejmejo kot slušno zaznavo. Zaradi velike hitrosti zaznave možganov zvok zaznamo praktično ob njegovem nastanku.

Pri kohlearnem implantu razlikujemo zunanji in notranji del. Notranji del sestavljajo stimulator, aktivna elektroda in referenčna elektroda. Notranji del se pri operaciji namesti v kostno ležišče pod kožo. Zunanji del kohlearnega implanta predstavlja govorni procesor. Slednji je sestavljen iz kontrolne enote z mikrofonom, baterijskega dela, oddajnika in kabla.

Mikrofon sprejema zvok, ki nato potuje v govorni procesor. Govorni procesor analizira zvok in ga pretvori v digitalno kodirane signale ter jih pošlje v oddajnik. Oddajnik preko kože pošlje kodirane signale v notranji del kohlearnega implanta. Tu se kodirani signali pretvorijo v električne signale, ki nato potujejo do elektrod v notranje uho. Elektrode stimulirajo preostala vlakna slušnega živca. Možgani v slušnem centru prepoznajo signale kot zvok in tako nastane slušna zaznava. Govorni procesor je programiran tako, da ustreza individualnim slušnim potrebam bolnika. Računalniški program govornega procesorja vsebuje podatke o vrhovih frekvenc zvoka, glasnosti in njihovem časovnem zaporedju. Program se nastavi za individualne potrebe med nastavitvijo govornega procesorja, ki jo izvede usposobljena oseba.

Kandidati za kohlearni implant so otroci s praktično obojestransko gluhostjo kakor tudi odrasli z obojestransko zaznavno izgubo sluha ali praktično gluhostjo. Odrasli kandidati so tudi tisti, ki jim zaradi težke naglušnosti slušni aparat koristi zelo malo ali nič. Kandidati za implantacijo naj ne bi imeli resnih spremljajočih bolezni, ki bi onemogočale operativni poseg. Pomembno je, da so bolniki visoko motivirani in imajo realna pričakovanja ter imajo dostop do rehabilitacije in spremljanja.

Pri otrocih je nadvse pomembno, da se okvara sluha odkrije čim prej. Sluh je potreben za razvoj govora. Ugotovili so, da se celice v slušnem živcu in slušnem centru možganov razvijajo normalno, če so izpostavljene dražljajem. Če teh dražljajev ni, se te celice ne razvijejo ali pa se razvijejo bistveno slabše, kot bi se lahko. Zato je pri gluhem otroku cilj čim prej prepoznati okvaro in mu ponuditi možnost vstavitve kohlearnega implanta. Spodnja meja starosti za operativni poseg je okrog enega leta, seveda pa je odvisna od posameznih okoliščin. V zvezi z zgodnjim odkrivanjem gluhosti je treba omeniti, da imajo novorojenčki v večini slovenskih porodnišnic pregledan sluh s preiskavo na odkritje otoakustičnih emisij, ki pomeni presejalni test za gluhost. Prva je v Sloveniji ta presejalni test pri vseh novorojencih uvedla mariborska porodnišnica.

Operacija

Operativna vstavitev kohlearnega implanta se izvaja v usposobljenih oddelkih. Bolnike vanje napoti izbrani zdravnik ali otorinolaringolog. Člani skupine za kohlearne implante so običajno avdiolog, otokirurg, defektolog in logoped.

Operacija traja približno tri ure in poteka v splošni anesteziji. V območju kožnega reza se obrijejo lasje, zareže v kožo, v kosti za ušesom se pripravi ležišče za implant. Zvrta se v celice kosti za uhljem, da se pripravi dostop do notranjega ušesa. Nato se zvrta odprtina v notranje uho - kohleo - vanjo pa se vstavi elektrodni nosilec. Implant in elektrodni nosilec se pričvrstita, preden se rana zapre, se preveri še delovanje elektrod. Bolnik vstane iz postelje večinoma že isti dan, v bolnišnici je tri do štiri dni.

Koristi kohlearnega implanta

Korist uporabe kohlearnega implanta se večinoma ocenjuje z odstotkom razumevanja besed brez odgledovanja. Ob tem je pomembna še zaznava zvokov okolja, glasbe in različnih vrst signalov, ki so pomembni v vsakodnevnem življenju. Otroci lahko z razumevanjem govora in s tem, da slišijo lasten glas, tudi sami razvijejo govor. Veliko uporabnikov kohlearnih implantov se je tako izpopolnilo, da lahko uporabljajo telefon.

Prvič tudi v Mariboru

Konec januarja 2007 smo tudi v mariborski bolnišnici uspešno izvedli prvo vstavitev kohlearnega implanta. Razlogi za uvedbo kohlearne implantacije v Mariboru tičijo v želji, da bolnikom s težavami sluha ponudimo celoten spekter možnosti zdravljenja. Pri bolnikih lahko operativno zdravimo težave v območju zunanjega sluhovoda in srednjega ušesa, ki imajo za posledico t. i. prevodno naglušnost. Prav tako opravljamo operacije v območju srednjega in notranjega ušesa, ki ima za posledico t. i. kombinirano ali mešano naglušnost. Prizadetost notranjega ušesa ima za posledico t. i. zaznavno naglušnost, pri kateri uporabljamo slušne aparate. Poseben segment predstavlja vstavitev kostno vsidranih slušnih pripomočkov (BAHA), ki se uporabljajo pri bolnikih s prevodno ali kombinirano naglušnostjo v primeru nerazvitih sluhovodov, stanjih po radikalnih operacijah srednjega ušesa in enostranski gluhosti.

Nadaljnji razlog za uvedbo kohlearne implantacije v Mariboru je v uspešnem delovanju Centra za korekcijo sluha in govora, kjer že približno deset let rehabilitirajo bolnike, ki so bili operirani drugje. V prihodnosti si lahko obetamo še boljše možnosti za rehabilitacijo pri nas operiranih pacientov.

Asist. dr. Janez Rebo

[ Na vrh ]

Kaj je polžev vsadek?

Polžev vsadek je elektronska naprava, ki nadomesti okvarjene celice notranjega ušesa (polža). Zvok iz okolice pretvarja v električne impulze in jih prenese neposredno na slušni živec. 

Kako deluje?

Polžev vsadek je sestavljen in zunanjega in notranjega dela. Zunanji del sestavljajo: mikrofon, procesor signalov in oddajnik. Mikrofon sprejema zvoke iz okolice; nameščen je za ušesom (na procesorju) ali na oddajniku. Procesor signalov je majhen računalnik, ki signal iz mikrofona spremeni v električne impulze. Oddajnik pa je plastičen obroč z navitjem in magnetom, ki prenese signal iz procesorja govora v sprejemnik v notranjem delu.

Notranji del polževega vsadka sestavljajo sprejemnik in polje elektrod. Sprejemnik sprejema signale iz oddajnika in jih razporeja na polje elektrod. Vstavljen je pod kožo za ušesom. Polje elektrod pa je nameščeno v polžu. Preko njih se električni impulzi prenesejo na slušni živec.

Kaj polžev vsadek omogoča?

Polžev vsadek omogoča zaznavo frekvenc v območju govora. Torej gluhim in težko naglušnim osebam omogoča, da slišijo govor. Razumevanje govora je odvisno od več dejavnikov. Slušno govorne vaje so zelo pomembne za dobro razumevanje govora. 

Polzev vsadek

Kako do polževega vsadka?

Odrasli

-          Pri osebnem zdravniku dobite napotnico za ORL specialista. V ORL ambulanti se naročite na pregled (na Centru za sluh in govor Maribor, v UKC Maribor ali v UKC Ljubljana).

Pri specialistu ORL dobite napotnice za potrebne preglede:

-          testiranje sluha;

-          CT pokaže razvitost notranjega ušesa – polža (cohlea) in po potrebi MR glave;

-          pregled pri surdopedagogu (logopedu);

-          pregled pri psihologu. 

Po vseh pregledih je ponovna kontrola z vsemi izvidi pri specialistu ORL. Če ste primeren kandidat, se uvrstite na čakalno listo za operacijo za vstavitev polževega vsadka. Po operaciji pri kateri vam vstavijo notranji del polževega vsadka sledi okrevanje. Po okrevanju prejmete zunanji del, ki vam po individualnih nastavitvah omogoči zaznavo zvoka. 

Uspešna operacija je šele začetek procesa učenja ponovnega poslušanja. 

Otroci

Pri vseh novorojencih v Sloveniji je opravljen presejalni test za sluh (screening). Če na testu ni odziva (pozitiven izvid), so otroci napoteni na nadaljnje ORL preiskave, ki ovržejo ali potrdijo okvaro sluha. Za razvoj poslušanja in govora otrok z okvaro sluha je bistvenega pomena intenzivna zgodnja slušna stimulacija. Zato je izrednega pomena hitra dodelitev ustreznega slušnega pripomočka ter slušno govorna obravnava (habilitacija). Habilitacija s slušnim aparatom je nujna tudi pri dojenčkih, pri katerih je izguba sluha tolikšna, da so kandidati za vstavitev polževega vsadka. Za ugotavljanje izgube sluha pri otrocih se uporabljajo objektivne preiskave sluha, kjer sodelovanje preiskovanca ni potrebno in se ga lahko izvaja že ob otrokovem rojstvu.

Objektivne preiskave sluha pri dojenčkih:

-          Meritev zvočnega sevanja ušesa – merjenje otoakustičnih emisij (OAE) notranjega ušesa, ki temelji na tem, da zunanje dlačnice zaradi svojega prilagajanja na zvočni dražljaj tvorijo zvok, ki ga izmerimo.

-          Med objektivne preiskave uvrščamo tudi vse elektrofiziološke meritve slušne poti: merjenja akustičnih potencialov možganskega debla (APMD),  ASSR (Auditory Steady State Responses),…

-          Pri osebah z okvaro sluha opravijo tudi slikovne preiskave senčnične kosti in možganov. Uporablja se računalniško tomografijo (CT) in magnetnoresonančno slikanje (MRI).

Oseba, ki želi pridobiti polžev vsadek mora biti najprej prepoznana kot ustrezen kandidat. Po vseh opravljenih pregledih se uvrsti na seznam za operacijo. Gluhi otroci, katerih razvoj poslušanja in govora je zaradi gluhote otežkočen, so prednostno obravnavani. 

Operacija za vstavitev notranjega dela polževega vsadka običajno traja 2-3 ure. Pacient ostane v bolnišnici do enega tedna, dalje pa okreva doma.

Po približno mesecu dni mu strokovnjaki na kliniki dodajo še zunanje dele polževega vsadka, opravi pa se tudi prva nastavitev govornega procesorja. Nastavitev ni enkratno dejanje, pač pa se prilagaja pridobljenim sposobnostim poslušanja. Na začetku so nastavitve bolj pogoste, kasneje pa enkrat letno oziroma po potrebi. Napredek in uspeh na področju poslušanja sta odvisna od mnogih dejavnikov, predvsem pa od tega ali je gluha oseba že slišala ali pa je gluha od rojstva. Na uspešnost rehabilitacije poslušanja pri otrocih pomembno vpliva starost ob pridobitvi polževega vsadka in stopnja okvare sluha ob rojstvu ter čimbolj zgodnja vključenost v slušno-govorno obravnavo ter tudi otrokove kognitivne in druge sposobnosti. 

Na slovenskem trgu obstajajo tri podjetja, ki izdelujejo polževe vsadke: Advanced Bionics, Cochlear in MED-EL. Tudi v Sloveniji je mogoče izbrati katerega od teh treh ponudnikov. V UKC Ljubljana izvajajo operacije za vse tri proizvajalce, medtem, ko lahko v UKC Maribor pridobite polžev vsadek od podjetja Cochlear.

Vir:Center za sluh in govor Maribor

[ Na vrh ]

Šele ko se pojavijo težave s sluhom, se začnemo zavedati, v kakšen čudežni svet se vsakodnevno ovijamo z mavrico zvokov. Zlasti težko je, ko se s tem spopadajo otroci. Morda tako zelo, da potrebujejo polžev vsadek.

Doktorica Saba Battelino, specialistka otorinolaringologije z UKC Ljubljana, je asistirala pri prvi vsaditvi polževega vsadka v Sloveniji, zadnjih osem let vsaditve opravlja samostojno, prejšnje leto pa je prvič v Sloveniji opravila simultano obojestransko vsaditev polževega vsadka. Na našem portalu  je o njem podala osnovne informacije, ki bodo prav prišle staršem, katerih malčki imajo s sluhom resne težave.

Saba BattelinoKako polžev vsadek deluje

Polžev vsadek, angleško 'cochlear implant', je vgradni slušni pripomoček, ki nadomesti delovanje notranjega ušesa. To, da je vgradni, pomeni, da enega od njegovih delov z operacijo vsadimo v telo. Del notranjega ušesa, ki je zadolžen za sluh, imenujemo polžek. Sestavljen je iz čvrstega kostnega ogrodja, dvakrat in pol zavite cevi, ki se ji prilega mehki del polžka – tekočina in mehke membrane –, v katerem so zaznavne slušne celice, imenovane dlačnice. Polžek pretvori zvok v električni impulz, ki se potem preko slušnega živca in mnogoterih živčnih povezav konča v možganski skorji, kjer dejansko slišimo. Polžev vsadek dovede zvočne signale, spremenjene v kodirane električne impulze, neposredno do slušnega živca. Poleg notranjega dela – implanta, ki ga sestavljata elektroda in stimulator, vsebuje še zunanji del – govorni procesor, ki se nosi za ušesom, pri zelo majhnih otrocih izjemoma tudi posebej. Govorni procesor sestavljajo kontrolna enota z mikrofonom, ki zazna zvok, govorni procesor, ki zvok analizira in spremeni v zaporedje električnih impulzov, ter oddajnik, ki impulze (kot radijske valove) prenese skozi nepoškodovano kožo v notranji del – implant. Govorni procesor vsebuje računalniški program, v katerem so podatki o vrhovih frekvenc zvoka, glasnosti, časovnem zaporedju in ki ga avdiolog, defektolog ali logoped nastavi tako, da je prilagojen vsakemu posamezniku.

Drugi pripomočki zvok le okrepijo

Drugi slušni pripomočki, klasični slušni aparati in vibratorni vgradni slušni pripomočki delujejo tako, da zvok, ki pride do notranjega ušesa, le okrepijo ali povečajo premikanje slušnih koščic. Ti pripomočki delujejo le, če je notranje uho še delujoče in tako sposobno pretvoriti sicer s slušnim pripomočkom ojačan zvok v električne impulze. Tudi med temi klasičnimi slušnimi pripomočki moramo nekatere vsaditi v srednje uho z operacijo.
Klasične slušne aparate nosimo na sebi, podobno kot očala. Lahko jih imamo za uhlji, v sluhovodu ali izjemoma v držalih očal. Potrebujejo varovanje pred vlago in poškodbami, redno čiščenje in menjavo baterijskih vložkov. Priporočeno je tudi redno strokovno vzdrževanje in vsakoletni servis pri izdajateljih slušnih pripomočkov.

Del vsadnega slušnega pripomočka je vgrajen v telo. Večina vgradnih slušnih pripomočkov je sestavljena iz dveh delov; notranjega, ki ga vgradimo z operacijo, in zunanjega, ki ima snemljivi del. Notranji del je treba le ščititi pred poškodbami, kar pomeni izogibanje kontaktnim športom in nošnji zaščitne čelade pri sicer manj nevarnih športih. Za zunanje dele pa skrbimo podobno kot za klasični snemni slušni aparat. Vsadni, notranji deli naj bi v telesu dobro delovali nekje 30 let, po tem času jih je z novo operacijo treba zamenjati.

Enakovreden vstop v svet slišečih

Po navadi vsadimo le en polžev vsadek, dva redkeje. Že dovolj zgodnja enostranska vsaditev polževega vsadka ob dobro delujoči višje ležeči slušni poti in pravilni in dovolj pogosti rehabilitaciji omogoča otrokom enakovreden vstop v slišeči svet njihovih vrstnikov. Ti otroci s polževim vsadkom prav v nobeni aktivnosti, veščini ali sposobnosti ne zaostajajo za svojimi vrstniki. S polževim vsadkom otroci na tisti strani, kjer je vsadek nameščen, slišijo zvoke, ki so glasnejši od 30 do 40 dB, normalno slišeči pa zaznamo zvoke že pri glasnosti 10 dB. Preprosteje povedano, otroci so na strani brez polževega vsadka gluhi, na strani s polževim vsadkom pa blažje naglušni.

V zadnjem letu na Kliniki za otorinolaringologijo v UKC Ljubljana opravljamo tudi obojestranske operativne vgradnje polževih vsadkov, tudi ko je bolnik že pred časom prejel en polžev vsadek, kot simultane. Nespremenjeno pa ostaja dejstvo, da osebe z enim ali dvema polževima vsadkoma ne bodo postali normalno slišeči in bodo pri zvočni komunikaciji vedno potrebovali dodatno skrb, pozornost in vajo.

Pri odločitvi za morebitno vgraditev dveh vsadkov se moramo vsi sodelujoči zavedati, da dva polževa vsadka ne pomenita dvojno boljšega sluha, nedvomno pa najmanj dvakrat povečata možnost zapletov in nevarnosti okužbe, poškodbe, premaknitve, ki jih ima vsak vsadek v telesu. Odločitev za dva polževa vsadka mora biti dobro premišljena, vedno dorečena s strani strokovnjaka, saj se moramo zavedati, da včasih obe ušesi nista primerni za vsaditev in uporabo polževega vsadka, prav tako je treba pretehtati obremenitev telesa z drugo operacijo in oceniti druge sposobnosti, ki so potrebne za popolno izkoriščenost polževega vsadka.

60625782

Zvok iz polževega vsadka

Bolniki, ki so pred boleznijo slišali, opisujejo zvok s polževim vsadkom kot monoton, kovinski, računalniški. Osebe, ki pa še niso nikoli slišale po običajni poti, pa imajo zvok s polževim vsadkom za edini zvok in ga ne morejo opisovati ali primerjati glede na sluh običajno slišečih ljudi. Čeprav je potrebno nekaj časa, da se uporabniki polževega vsadka zvoke naučijo razumeti, raziskave kažejo, da jih 95 odstotkov po posegu zaznava in prepoznava zvoke okolja, tri četrtine jih razume sogovornika, pri čemer si pomagajo z branjem z ustnic, 40 odstotkov jih razume pogovor brez odgledovanja, 15 odstotkov pa jih celo lahko uporablja telefon.

Prva vsaditev v Sloveniji

V svetu so okoli leta 1985 začeli rutinsko vsajati polžev vsadek za premostitev prirojene ali pridobljene gluhosti. V Sloveniji smo tovrstno operacijo prvič opravili na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo na UKC Ljubljana spomladi leta 1996. Do sedaj smo na naši kliniki opravili preko 210 operacij, več kot dve tretjini na otrocih, brez usodnih in večjih zapletov. Nekaj zapletov se je seveda pojavilo – nedelovanje vsadka, vnetje ali propad kožnega pokrova nad vsadkom, vnetje srednjega ušesa, nastanek ognojka, začasno slabše delovanje obraznega živca, poškodba notranjega dela vsadka – a smo vse uspešno rešili. V zadnjih nekaj letih opravljajo vsaditve polževih vsadkov tudi v UKC Maribor. Prav vsi pa imamo z njihovo uporabo odlične rezultate in smo z njimi zelo zadovoljni.

Morebitni zapleti

Te se lahko pojavijo ob vsakem zdravljenju in rehabilitaciji. Prva negativna izkušnja je zdravniška ugotovitev, da odrasla oseba ali otrok tako slabo sliši, da mu klasični slušni aparati ne morejo pomagati in da je potrebna operacija, s katero bomo slušni pripomoček vgradili. Za mnoge je sprejetje tega dejstva, predvsem za starše malih otrok, najtežja. Sami nam povedo, da je stresno tudi obdobje dvomov in iskanja prave diagnoze, nemalokrat se podajo na pot iskanja drugih mnenj, kar jih lahko še dodatno zbega. Tem željam načeloma ne nasprotujemo, a pod pogojem, da starši poiščejo mnenja ustreznih strokovnjakov. Že same preiskave, ki jih moramo narediti pred izborom bolnikov, ki so primerni za polžev vsadek, so naporne, nekatere neprijetne, zahtevajo veliko časa in predanosti. Posebno starši z majhnimi otroki vedo, kako težko jim je, predvsem pa njihovim otrokom, potovanje od ambulante do ambulante, čakanje in celo sprejem v bolnišnico. Naša skupina strokovnjakov, ki se ukvarjamo s tovrstno rehabilitacijo gluhih, poskuša vse to izvesti čim bolj prijazno, hitro in učinkovito, vendar verjamem, da so nekateri kljub temu že imeli kakšne negativne izkušnje.

Čeprav se z bolniki ali njihovimi starši pred operacijo obsežno in večkrat pogovorimo, prav lahko ostane še kak dvom. Nekoliko neprijetna je tudi bolečina po operaciji, a jo večinoma dobro preženemo z zdravili proti bolečinam. Tudi odstranitev dela las na glavi, kjer operiramo, je za nekatere bolnike in njihove starše lahko negativna izkušnja. Po operaciji lahko včasih obrazni živec začasno, izjemoma trajno, neha delovati, pri čemer polovica obraza miruje, oko ostane odprto, ustni kot se povesi, kar je zelo moteče nekaj tednov, a to v večini primerov popolnoma izzveni.

Vir: Bibaleze

[ Na vrh ]

Nika Vizjak

9. november 2006 9. november 2006 12:03

Letos je minilo deset let, kar so na Kliničnem centru v Ljubljani vsadili prva polževa vsadka v Sloveniji. Doslej so tam operirali že več kot 130 ljudi. Na Centru za sluh in govor Maribor že desetletje deluje tudi tim za polžev vsadek, ki vodi rehabilitacijo pacientov po operaciji in njihovo vključitev v "slišeče" okolje. Vsake štiri leta tim pod okriljem centra organizira posvet, na katerem strokovnjaki z vsega sveta predstavijo izkušnje iz minulega obdobja. Ta konec tedna bo v Kongresnem centru Habakuk v Mariboru tako že 3. slovenski posvet o rehabilitaciji ljudi s polževim vsadkom.

Polžev vsadek ali s tujko kohlearni implant je naprava, ki omogoča gluhim ljudem, da slišijo. Razlika med vsadkom in klasičnim slušnim aparatom je, da aparat samo ojača zvoke iz okolice (kakor zvočnik oziroma slušalke) in ga zato lahko uporabljajo le naglušni, medtem ko je vsadek primeren tudi za popolnoma gluhe ljudi, saj zvok iz okolice pretvarja v električne impulze, ki jih možgani nato razumejo kot zvok.

Vsaditev ni dovolj

Potrebno je vedeti, da človek po vsaditvi naprave še ne ne sliši normalno. Zgolj vsaditev namreč ni dovolj za uspešno pridobivanje slušnih in govornih sposobnosti, zato pacienti potrebujejo nadaljnjo obravnavo v centru za sluh in govor, ki jim omogoči, da se bolj samostojno in enakovredno vključujejo v komunikacijo. Na Centru za sluh in govor Maribor trenutno obravnavajo triintrideset ljudi, večinoma predšolskih otrok in šolarjev.

Uspešnost rehabilitacije je v veliki meri odvisna od tega, kdaj oziroma pri kateri starosti človek vsadek prejme. Pri nas polžev vsadek vsadijo otrokom, ki so stari več kot dve leti, v zadnjih letih pa so v mnogih državah to mejo spustili na dvanajst mesecev starosti.

Čim prej na operacijo

Kot je povedala Nada Hernja, vodja mariborskega tima za polžev vsadek, je "uspešnost rehabilitacije za ljudi, ki so gluhi od rojstva, odvisna od starosti ob operaciji, za kasneje oglušele pa od trajanja gluhote - čim prej po oglušitvi je opravljena operacija, tem boljši je uspeh. Razvoj sposobnosti poslušanja in govora pa je odvisen tudi od individualnih sposobnosti." Vendar tudi ljudje, ki so "prepozno" dobili vsadek in ne morejo več razviti dobrega poslušanja in govora, z vsadkom veliko pridobijo. Sposobni so namreč slišati zvoke iz okolice, na primer bližajoči avtomobil, zvonec na vratih, ptice in druga živa bitja, tudi človeka. Zato se lažje orientirajo v svetu zvokov, samostojnejši pa so tudi ponoči, ko se ne morejo opirati na vid.

Z zgodnjo implantacijo je otroku prihranjena tudi marsikatera travma in primanjkljaj. Otrok, ki mu že zgodaj vsadijo vsadek, je do vstopa v šolo že pripravljen na dvosmerno komunikacijo. Seveda uspeh ni izključen niti pri otrocih, ki so vsadek dobili kasneje. Tudi otroci, ki so pred operacijo uporabljali slušni aparat in so bili obravnavani po tako imenovani verbotonalni metodi (gre za metodo, ki temelji na učenju govora na osnovi poslušanja), se lahko vključijo v redno šolo. Pri tem je zelo pomembno tesno sodelovanje učiteljev in surdopedagogov, ki kot mobilni pedagogi na šoli tedensko z otrokom z vsadkom izvajajo rehabilitacijo na področju sluha, govora in jezika. Poleg tega nudijo strokovno pomoč in nasvete učiteljem in vsem, ki so v stiku z otrokom.

Tesno sodelovanje s šolniki

Za otroka s polževim vsadkom pomeni vključitev v redno šolo najboljše okolje za razvoj. Po besedah Diane Ropert, članice tima za polžev vsadek, ki deluje kot mobilna terapevtka, vzgojiteljice in učiteljice večinoma opisujejo otrokov napredek kot dober ali celo izjemen - to opažajo predvsem pri mlajših otrocih. Seveda pa je za dobro vključitev otroka v šolo in okolico treba veliko truda.

Mariborski Tim je bil pobudnik ustanovitve državnega tima, ki oblikuje nacionalno politiko in strategijo dela z ljudmi s polževim vsadkom. Direktorica Centra za sluh in govor Tanja Majer je povedala, da je državni tim s pritiskom na ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije dosegel, da je slednji v sorazmerno kratkem času zagotovil denar za dovolj veliko število operacij letno, tako da te sedaj večinoma sledijo potrebam po vsadku.

Prof. slovenščine Nika Vizjak je občasna zunanja sodelavka Centra za sluh in govor v Mariboru.

[ Na vrh ]

Google prevod

enfrdeitsl

Iskanje

Kje smo

Glavni trg 11, 8000 Novo mesto

Uradne ure in kontakt

Ponedeljek  08:00 - 14:00

Torek          08:00 - 14:00

Sreda          10:00 - 12:00

                   14:00 - 16:00    

GSM: 041 340 267

TEL: 07 332 47 77

dgnnm56@gmail.com

Klicni center za oseb z okvaro sluha

URL: Klicni center

GSM: 031 777 600

Zahvala

Zahvaljujemo se vsem, ki ste v letu 2016 podarili 0.5 % dohodnine. Naprošamo občane, da darujejo Društvu oseb z okvaro sluha Dolenjske in Bele krajine.

Sofinancerji

FIHO

 logo gns

monm

Občina Metlika grb Občina Semič grb

Občina Šentjernej grb Obcina Mirna

Obcina Skocjan grb

Sledite nam

                

Kdo je na strani

Na strani je 131 gostov in ni članov .