Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

O tinitusu

Tinitus doživljamo kot popolnoma različne zvoke, kot so piskanje, šuštenje, žvižganje, topotanje, zvenenje, praskanje ... Kadar je povezan s težjimi poškodbami sluha, ga lahko zaznavamo tudi v obliki melodije. Včasih se lahko pojavi več šumov hkrati, lahko jih zaznavamo samo v enem ušesu, v obeh ušesih ali v glavi.

 

Šumenje v ušesih ali tinitus je zvok, ki ga slišimo brez zunanje zvočne stimulacije. Osebe s tinitusom ta zvok pogosto opišejo kot zvonjenje, šumenje, brenčanje, bučanje, sikanje, ščebetanje, pojavljanje pulzirajočih glasov in podobno. Ko zvok, ki ga oseba sliši, zazna tudi zdravnik, govorimo o objektivnem tinitusu, sicer tinitus označimo kot subjektiven. Šumenje v ušesih se lahko pojavih pri osebah z okvaro sluha, lahko pa so vzroki tudi druga bolezenska stanja. Pomembno je, da pri stalnem šumenju v ušesih obiščemo zdravnika, da preveri možne vzroke.

Pri pregledu podatkov, zbranih v bazi primarne ravni zunajbolnišnične zdravstvene statistike (ZUBSTAT), smo na Inštitutu za varovanje zdravja RS ugotovili, da je število vseh obravnav tinitusa v Sloveniji v obdobju od leta 2000 do 2011 narastlo od 2808 do 3931. Večkrat so bile obravnavane ženske, vendar predvsem na račun razlike, ki se pojavi v starostni skupini nad 60 let. Med mladostniki, v starostni skupini 10 do 19 nismo opazili trenda naraščanja obravnav tinitusa in tudi med spoloma ni bilo bistvenih razlik (na primer 29 moških in 26 žensk v letu 2011). V ostalih starostnih skupinah število obravnav tinitusa kaže rahel trend naraščanja. Za starostno skupino od 20 do 29 let na primer velja, da je število obravnav od leta 2000 do 2011 narastlo od 89 na 127 pri moških in od 92 na128 pri ženskah. Statistični podatki obiskov v specialističnih ambulantah (ZUBSTAT) za isto obdobje kažejo, da je skupno število obravnav med 1740 in 2504. Opazen je rahel trend naraščanja obiskov v obdobju od leta 2000 do 2011. Število obravnav je bolj izrazito porastlo predvsem pri starostni skupini nad 50 let.

Vzrok za pojav tinitusa je je ponavadi prevzdraženost čutnic notranjega ušesa ali katerekoli strukture vzdolž slušne proge. Ko pride do »centralizacije šuma« motnje zmanjšamo z zvočno terapijo, s poslušanjem pomirjujoče glasbe ali zvokov iz narave, kot sta veter in šumenje vode. Te melodije omogočijo prekrivanje neprijetnega zvoka. V nekaterih primerih je priporočena tudi zdravstvena terapija, ki omogoča boljše razumevanje problema in učinkovitejše spopadanje s spremljajočimi težavami.

Tinitus je najbolj moteč v tihem okolju. Probleme predstavlja pri učenju, koncentraciji in pred spanjem. Pomembno je, da se osebe s tinitusom ne izpostavljajo prevelikemu hrupu, saj ta težave poveča. Predvsem mladim svetujemo, da so pri pojavu občasnega in kratkotrajnega šumenja v ušesih pozorni in se zaščitijo če opazijo, da pri ponovni izpostavljenosti tinitus traja vedno dlje. Na večjih prireditvah, kot so športni dogodki in koncerti ter pri obisku nočnih klubov, priporočamo občasno prekinitev izpostavljenosti z umikom v tiho okolje. Če to ni možno, svetujemo uporabo ušesnih čepkov.

Organizatorjem prireditev, pri katerih so mejne vrednosti hrupa začasno presežene, predlagamo, da zvok na prireditvah vsaj občasno zmanjšajo na nivo pod mejno vrednostjo, ozvočenje pa uredijo tako, da obiskovalcem onemogočijo neposreden stik z zvočniki. Obiskovalce prireditve, predvsem v zaprtih prostorih, naj z nivojem hrupa seznanijo in jim dajo na razpolago ušesne čepke.

Tinitus ali šumenje v ušesih – Pomembnejša priporočila

Izkušnjo šumenja v ušesih (tinitus) ima okoli 10 % prebivalstva.
Oba spola sta enako prizadeta. Čeprav je šumenje v ušesih pogostejše pri starejših osebah, se lahko pojavi pri kateri koli starosti, tudi v otroštvu. Šumenje v ušesih zaznavamo pogosto kot zvonjenje, žvižganje in brenčanje, opisi zvokov pa so lahko tudi bolj zapleteni.

Večinoma se tinitus pojavlja v blagi obliki.
Pri večini oseb pojav tinitusa predstavlja le začasno težavo, ki ji sledi izboljšanje v daljšem časovnem obdobju. Za manjše število oseb pa težava postane tako resna, da je potrebna strokovna pomoč.

Tinitus je pogostejši pri ljudeh z okvaro sluha.
Razširjenost tinitusa je večja pri ljudeh z okvaro sluha, vendar pa resnost tinitusa ni vedno popolnoma povezana s stopnjo izgube sluha. Možno je, da imajo osebe s tinitusom povsem normalen avdiogram.

Tinitus je lahko povezan z občutkom zamašenosti ušesa.
Tinitus in senzorična izguba sluha lahko, zaradi nejasnih razlogov, povzročita občutek zamašenosti ušes, kljub normalnemu tlaku srednjega ušesa in mobilnosti ušesnega bobniča. Otoskopija in če je na voljo lahko tudi timpanometrija izključita okvaro Evstahijeve cevi. Dekongestivi in antibiotiki redko pomagajo.

Trditev, da glede poteka tinitusa ni mogoče ukrepati, je lahko zelo škodljiva.
Negativne izjave niso le nekoristne, temveč usmerijo pozornost oseb na njihovo težavo in stisko še povečujejo. Pozitiven odnos je na splošno koristen. Pomembno je poudariti, da je tinitus v večini primerov blag, da se s časom zmanjšuje ali izgine in da tinitus ne predstavlja nevarnosti za izgubo sluha.

Bogatenje zvočnega okolja blaži ostrino tinitusa.
Mirna glasba, zvok ventilatorja ali šumenje vode prekrijejo zvok tinitusa. Zvoki iz narave so še posebej koristni pred spanjem.

Slušni pripomočki so koristni.
Napor pri poslušanju povzroči povečan odziv v centralnem živčnem sistemu. Povečana občutljivost pa lahko povzroči, da se tinitus pojavi ali poslabša, če je že prisoten. Popravek izgube sluha zmanjša odziv centralnega živčnega sistema kar zmanjša stopnjo resnosti tinitusa. Slušni pripomočki so koristni tudi, če je izguba sluha razmeroma blaga. Strokovnjaki priporočajo avdiometrijo pri posvetovanju zaradi tinitusa, kar pomaga pri odločitvi o uporabi slušnega aparata. Za vse osebe, ki omenjajo tinitus, se torej priporoča avdiološki pregled. Odločitev o tem, kdaj začeti z uporabo slušnega pripomočka in kakšen pripomoček uporabiti, je prepuščena posamezni osebi in avdiologu.

Bolezenske spremembe kot vzrok tinitusa so redke, a pazljivost ni odveč.
Tinitus je lahko tudi simptom bolezni, kot sta akustični nevrom in otoskleroza. Posebej moramo biti pozorni, če je tinitus enostranski oziroma če utripa.

Zdravila za tinitus ni.
Zdravila, ki se uporabljajo, lajšanjo spremljajoče simptom, kot so vrtoglavica, nespečnost, anksioznost ali depresija.

Pomoč osebam s tinitusom.
Svetujemo obisk osebnega zdravnika, ki ugotovi možne vzroke in pacienta po potrebi napoti na specialistični pregled. Priporočamo organiziranost in medsebojno pomoč oseb s tinitusom.

Povzeto po: Britansko združenje za tinitus http://www.tinnitus.org.uk/ (Dostop: 21.2.2013)

[ Na vrh ]

Izraz tinitus izvira iz latinske besede za zvonjenje. Šumenje v ušesih spravlja na rob obupa veliko ljudi po svetu. V ušesih prizadetih bolnikov stalno cvili, šumi, brenči ali žvižga. Včasih se lahko pojavi več šumov hkrati, lahko jih zaznavamo samo v enem ušesu, v obeh ušesih ali v glavi. Pri tem je značilno, da moteči zvoki ne prihajajo od zunaj; slišijo jih samo tisti, ki trpijo za tinitusom. Posledica tinitusa so predvsem motnje spanja in koncentracije. Poleg tega pa si veliko ljudi nerado prizna, da imajo težave.

Najpogostejši vzrok bolezni je naraščajoči hrup v naši okolici. Skoraj vsak je že utrpel posledice akutne poškodbe notranjega ušesa, na primer ob pokanju ognjemeta, petard ali zaradi glasne glasbe v disku.

Nadležno piskanje večkrat mine že naslednje jutro. Da bi se nadlogi v prihodnje kar najbolje izognili, si v hrupnih razmerah ušesa zaščitite s posebnimi čepi izdelanimi po meri. Več o zaščiti sluha si preberite v naši ponudbi.

Ob trajajočih težavah, omotici ali enostranski izgubi sluha morate kar najhitreje obiskati zdravnika za ušesne bolezni. Vzrok za težave je lahko motnja prekrvavitve notranjega ušesa.

Naglušni ljudje imajo pogosto tinitus. Individualno prilagojen slušni aparat lahko tudi pri tinitusu nudi veliko olajšanje, še posebej, če ima odprto prilagoditev oz. po potrebi vključene posebne zvoke, ki pomagajo pri preusmerjanju pozornosti s tinitusa.

Akutni napad
Ko se šumi prvič pojavijo: ostanite mirni. Naspite se. Če tinitus traja še naslednje jutro, se napovejte na nujen pregled pri otorinolaringologu. Zdravnika obiščite tudi v primeru, da se šuštenje v ušesu pojavlja skupaj z izgubo sluha, saj obstaja sum, da se je razvila akutna naglušnost.
Ne izgubljajte časa
Pri zdravljenju velja, čimprej, tem bolje. S tem povečujete možnosti za ozdravitev. Pri približno 70 odstotkih ljudi, ki so imeli akutni tinitis, je ta popolnoma izginil.
Zdravljenje: sredstva za izboljšanje obtoka in mirovanje
Otorinolaringolog se za zdravljenje odloči po pregledu. Praviloma terapija obsega zdravila za spodbujanje obtoka, a tudi infuzije (reologiki). Pogosto uporabljajo fiziološko (slano) raztopino skupaj s kortizonom, kar naj bi prispevalo k obnovi in oživljanju nežnih slušnih celic v notranjem ušesu. Na splošno med zdravljenjem priporočajo izogibanje obremenjujočim delom in stresom. Tudi mirovanje ima zdravilni učinek in lahko prispeva k aktiviranju mehanizmov ozdravitve.
Hiperbarična kisikova terapija
Obravnava s hiperbarično kisikovo terapijo (HB-terapija) v prostoru z nadpritiskom je primerna pri akutnih poškodbah notranjega ušesa (nenadna naglušnost/gluhost, akutna akustična travma). Takšno zdravljenje je treba opraviti čimprej. Tinitus brez izgube sluha ni indikacija za hiperbarično kisikovo terapijo.
Kronični tinitus
Ko šumenje v ušesih traja. Po nekaj tednih je malo verjetno, da bo tinitus izginil. To stanje opisujejo kot kronični tinitus. Kljub temu lahko bolnik živi neobremenjeno in polno življenje.
Sodelovanje pomaga
Pri trajnem šumenju v ušesih je največji terapevtski cilj odmisliti tinitus. Lahko se namreč naučite, da se zanj preprosto ne zmenite. Mnogim, ki trpijo za tinitusom je to uspelo doseči v enem letu. Privoščite si torej dovolj časa in se oborožite s potrpežljivostjo. V pomoč so vam lahko naprave za preusmerjanje pozornosti s tinitusa. Več >>
Trajen, toda znosen
Tinitus ne pomeni obsodbe, da morate tudi trpeti ali se počutiti bolni. Večina ljudi, ki trpijo za tinitusom, se je naučila sprejeti svoje čebelice v ušesih. Motnje skorajda ne čutijo ali jo komaj zaznavajo, saj so povsem usmerjeni na pomembnejše stvari ter zvoke in ne na tinitus.
ZDRAVLJENJE:
Prilagojeno posamezniku
Zdrav življenjski slog, pozitiven pogled na svet in vaje za sproščanje lahko pomagajo, prav tako izkušnje drugih, ki trpijo za tinitusom. Vsi drugi koraki zdravljenja pa morajo biti prilagojeni vsakemu posamezniku. V tem procesu mora bolnik dejavno sodelovati in se naučiti, kako tinitus preslišati.
Psihološka pomoč
Psihični dejavniki imajo pri tinitusu zelo pomembno vlogo. Nikakor ne zanemarite možnosti psihoterapevtske pomoči. Ko se ljudje naučijo obvladovati svoje osebne težave, se pogosto zgodi, da tinitus preide v ozadje.

Maskiranje tinitusa
Poleg psihoterapije je pomembna pomoč maskiranje teh nadležnih zvokov.
Za maskiranje so v uporabi:

slušni aparati,

tinitus maskerji (lahko tudi vgrajeni v boljše slušne aparate).

Sistemi za zvočno terapijo

Te naprave proizvajajo šume oziroma različne tone tako, da se oseba v določenem času, potrebnem za privajanje, nanje navadi in jih dojema kot veliko prijaznejše od lastnih zvokov. Zvoke iz maskirne naprave osebe namreč ne povezujejo s strahovi in drugimi negativnimi čustvi, ki so jih prej nehote pripisovali lastnemu zvenenju v glavi.

UPORABA SLUŠNIH APARATOV
Več kot polovica oseb s tinitusom ima lahko tudi večjo ali manjšo izgubo sluha, zato je smotrno razmisliti o uporabi slušnega aparata, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja.

Unitronov maskirnik tinitusa je širokopasovni zvočni generator, ki je na voljo na Unitronovi platformi za slušne aparate Era™. Zagotavlja terapijo z zvočno obogatitvijo, ki se lahko uporabi za preusmerjanje pozornosti s tinitusa v okviru posamezniku prilagojenega programa obvladovanja tinitusa. Načelo zvočne obogatitve temelji na dodatni zvočni spodbudi, ki lahko pomaga odvrniti vašo pozornost s tinitusa in se izogniti negativnim odzivom. Zvočna obogatitev je skupaj z inštrukcijskim svetovanjem uveljavljen pristop k obvladovanju tinitusa.

Maskirnik tinitusa Unitron ustvarja zvoke, ki se uporabijo za omilitev težav s tinitusom v okviru posamezniku prilagojenega programa za obvladovanja tinitusa.

[ Na vrh ]

 

Sistem za zvocno terapijoČe uporabljate slušne aparate jih zvečer pred spanjem odložite in izklopite. Morda slušnih aparatov niti nimate. V obeh primerih si s Sistemom za zvočno terapijo lahko ustvarite prijetno zvočno okolje, da se boste sprostili, umirjeno spali, se bolje učili ali delali. NESPEČNEŽI, znano je, da se v primernem zvočnem okolju lažje sprostimo in zaspimo. Zaspite hitro in potonite v sproščujoč spanec vse do jutra. Vključite sistem za zvočno terapijo. Olajšajte si težave s TINITUSOM. Poslušajte prijetnejše zvoke in preusmerite pozornost s tinitusa! Meditirajte, se sprostite, uživajte... v veliko pomoč vam bo Sistem za zvočno terapijo.

Sistem za zvočno terapijo predvaja najkvalitetnejše naravne zvoke, prepletene s klinično preizkušenimi terapevtskimi zvoki. Terapevtski zvoki so zasnovani s strani svetovno priznanih zdravnikov, specialistov za motnje spanja, ki se že leta ukvarjajo z vplivi zvoka na počutje in zdravje odraslih in otrok.

Nakup v spletni trgovini AUDIO BM

Princip delovanja

Človeški organizem se dokazano odziva na vibracije. Zvoki in glasba že skozi zgodovino zdravilno in sproščujoče delujejo na človeka in mu pomagajo, da se hitreje sprosti in spi bolje. 
Zvoke so specialisti zasnovali tako, da vplivajo direktno na možgansko valovanje in ga premaknejo iz aktivnega beta stanja v alfa stanje – stanje sproščenosti in naprej v theta in delta stanje – spanec. 
Ravno zaradi tega jih ne moremo primerjati s podobnimi napravami in raznimi sprostitvenimi CDji.
Uporabnik se lažje umiri, sprosti in potone v sproščujoč, trden spanec. Pri redni uporabi se vaš organizem na zvoke privadi ter brez težav se boste sprostili in zaspali.

Značilnosti Sistema za zvočno terapijo

• Sistem je prijetnega sodobnega izgleda in se postavi na primer na nočno omarico. Priporočamo uporabo skupaj z vzglavnikom, ki ima vgrajene zvočnike. Uporaba je varna in enostavna.

• Vključeni sta dve zvočni kartici s po 12 zvoki –  z avtentičnimi naravnimi zvoki in klinično dokazanimi terapevtskimi zvoki razvitimi s strani svetovno priznanih zdravnikov. Skupno takoj dobite 24 različnih zvokov!

• Namembnost Sistema se lahko spremeni z dokupom dodatnih zvočnih kartic (dodatnih 12 zvokov):
• Sleep/Relaxation/Wellness (sproščanje, uspavanje in trden spanec)
• Spa Retreat (za kozmetične, frizerske salone, trgovine – privabljanje strank, sproščujoče vzdušje)
• Ear Therapy (za težave s tinitusom)
• Nature Journey (za pisarne, povečanje produktivnosti, za koncentracijo)
• Sleep Sounds for Baby (za lažje uspavanje, pomiritev novorojenčkov, dojenčkov, otrok, umirjanje hišnih ljubljenčkov).

• Klinično dokazani in preizkušeni terapevtski zvoki, razviti s strani svetovno priznanih zdravnikov, za učinkovito delovanje in odpravljanje težav. 

• Zvoki so ustvarjeni brez motečih prekinitev.

• Sistem ima osvetljeno uro in budilko z alarmom ali melodijo.

• Vsebuje patentirano Sleep Enhancement® tehnologijo, ki upočasnjuje zvočno predvajanje, da zaziba uporabnike v spanje.

• Zvok se lahko predvaja neprekinjeno ali pa se sistem nastavi, da se samodejno izklopi po 30, 60 ali 90 minutah.

• Gumb pause/resume samodejno znova predvaja zvok.

• Izhod za slušalke 3,5mm. Priporočamo priklop na vzglavnik z vgrajenimi zvočniki.

• Za delovanje je priložen napajalnik, lahko pa deluje tudi na 4 "AA" baterije (niso priložene)

Vzglavnik z vgrajenim zvočnikom

V vzglavnik je vgrajen zvočnik. Priključitev na katerikoli zvočni vir se izvede z enostavnim priklopom preko 3,5mm vtikača. Najboljši zvočni vir za osebe, ki jih moti tinitus, ali jih pesti nespečnost, je zgoraj omenjeni Sistem za zvočno terapijo. V AUDIO BM vam je komplet dostopen po izredno dostopni ceni. Blazina je zelo udobna. Polnjena je z votlimi vlakni. Sestava prevleke: 50% bombaž, 50% poliester.

Nakup v AUDIO BM spletni trgovini >>

TRT - Tinitus Reprogramacijska Terapija

V svetu obstaja več pristopov pri reševanju težav, ki jih prinaša tinitus. Cilj je, da negativne emocije in vznemirjenost, ki jo povzroča tinitus spremenimo tako, da ima oseba do tinitusa pozitivnejši odnos, ter da zanjo postane ta zvok nepomemben. Ko to dosežemo se zaznavanje tinitusa drastično zmanjša tudi na zavestni stopnji.

Pri TRT terapiji (Angl: Tinnitus Retraining Theraphy) gre za kombinacijo svetovanja in uporabe zvočne terapije s slušnimi aparati ali s sistemi za zvočno terapijo, da zvok tinitusa postane manj opazen in manj moteč. Večina oseb se nauči, kako se izogniti razmišljanju o tinitusu in kako se ga navaditi. Potreben je čas, da terapija obrodi sadove, vendar so rezultati zelo dobri. Ob doslednem upoštevanju smernic terapije je uspeh okoli 90%. (Vir: Henry JA, i sar. Outcomes of Randomized Clinical Trial: Tinnitus Masking vs. Tinnitus Retraining Therapy. JAAA 2006;17(2):104-132).
 

Svetovanje:
• demistifikacija tinitusa
• pojasnitev nastanka
• graditev pozitivnega odnosa
• psihološka podpora
 

Značilnosti zvočne terapije:
• zvok naj bo prezentiran na obe ušesi
• prezentiran šum naj bo širokopasoven (lahko tudi pink šum ali spremenjeni pink šum)
• raven prezentacije na bo tolikšna, da tinitus ni povsem prekrit
• sluhovodi naj ostanejo odprti (odprta prilagoditev slušnih aparatov - open fitting)
• izogibati se tišini

Vir: AUDIO BM

[ Na vrh ]

Tinitus je vsako zvonjenje, brenčanje, žvižganje, šumenje, sikanje ali kakšen drug zvok v enem ali obeh ušesih, ki se pojavlja brez posebnega dražljaja iz okolice.
Tu je zbirka, kaj je napisanega o tej bolezni in kako gledajo na to bolezen.

Obvestilo. Nakup pripomočka TINNEX, ter zdravljenje z aparatom TINNEX po zadnjih inforamicajh se v Sloveniji ne izvaja. Povezava do pripomočka Ti-Ex

Vas muči tinitus - nadležno piskanje in zvonjenje v ušesih?

Strokovnjaki, znanstveniki in zdravniki so odkrili učinkovito metodo, ki skoraj povsem odpravi težave s tinitusom.

http://www.pemamedika.com/izdelki/sistem-za-zvocno-terapijo/proti-tinitusu-zvonenju-v-usesih

Tinitus izhaja iz latinske besede tinnītus, ki pomeni zvonjenje in predstavlja ‘fantomski zvok’, ki ga posameznik zaznava v ušesih (enem ali obeh) ali difuzno v glavi, v odsotnosti realnega zvoka v okolici. Z njim se vsakodnevno spopadajo milijoni ljudi po svetu in nekaterim lahko močno spremeni kvaliteto življenja. V nadaljevanju je na kratko predstavljeno področje tinitusa, njegovi vzroki, mehanizmi nastanka in možnosti zdravljenja.

Najpogosteje ga opisujejo kot visokofrekvenčno zvonjenje, redkeje kot šumenje, piskanje, prasketanje ali pokanje. Veliko ljudi izkusi kratkotrajni tinitus npr. po obisku glasnega koncerta, prevalenca kroničnega tinitusa med odraslimi pa je ocenjena na 10-15% in narašča s starostjo (vrh doseže med 60 in 69 letom). Doživljanje in vpliv tinitusa na kvaliteto življenja je med posamenzniki zelo različno. Večina z njim živi normalno, nekaterim pa celo onemogoča vsakodnevno funkcioniranje. Najpogosteje povzroča nespečnost (zaznavanje zvečer v tišini je še bolj izrazito), težave pri koncentraciji in slabše slušno razumevanje.

Tinitus pogosto delijo na subjektivni in objektivni. Subjektivnega naj bi slišal le bolnik, objektivnega pa bolnik in preiskovalec (ponavadi s pomočjo avskultacije). Taka delitev je na nek način kontradiktorna sami definiciji tinitusa in verjetno je objektivnega bolje imenovati somatski, saj le ta izvira iz telesa in se prenaša do ušesa. Lahko je posledica mišičnih kontrakcij (predvsem nazofarinksa ali srednjega ušesa), turbulentnega toka krvi ali težav s temporomandibularnim sklepom. Podvrsta tinitusa je tudi pulzatilni, ki ga lahko povzročajo arteriovenske malformacije, žilni tumorji, stenoza karotidne arterije, aortna stenoza ali povišan srčni minutni volumen, kot na primer pri anemiji.

Najpogostejši vzrok tinitusa je akustična travma, sledijo poškodba glave, eksplozije, nihajna poškodba vratu, vnetja ušes, sinusitis in stres. Povzročijo ali poslabšajo ga lahko ušesne operacije, splošna anestezija, ototoksična zdravila (aminoglikozidi, diuretiki zanke, kemoterapevtiki, antimalariki, salicilati) in neototoksična zdravila (antidepresivi, antiepileptiki, antihipertenzivi, blokatorji beta adrenergičnih receptorjev, opioidi, kofein, antihistaminiki). Pojavlja se tudi kot simptom specifičnih bolezni, in sicer pri Menierovi bolezni, vestibularnem švanomu, otosklerozi, multipli sklerozi, Wilsonovi bolezni in intrakranialni hipotenziji.

PATOFIZIOLOGIJA

Obstaja več teorij nastanka, ki se med seboj ne izključujejo, saj tinitus lahko nastane kot posledica okvar ali sprememb različnih struktur na poti zaznavanja, procesiranja in čustvenega doživljanja zvoka. Ker je velikokrat povezan z izgubo sluha in ker ga zaznavamo v ušesih, so prve teorije kot vzrok izpostavile poškodbo notranjega ušesa - polža (cohleae). Kasneje, ko so ugotovili, da kirurška prekinitev slušnega živca, tinitusa ne odpravi vedno, so predvidevali, da je vzrok nastanka poškodba polža, izvor pa je centralen. Zdaj prevladuje mnenje, da možgani zaradi patoloških sprememb v ušesu in slušnem živcu prejemajo spremenjene signale, ki povzročijo plastično preoblikovanje v centralnih slušnih strukturah, kar se odraža kot tinitus.

Aktivnost zunanjih čutnih celic

Zunanje čutne celice (ZČC) so del Cortijevega organa in predstavljajo mehanični ojačevalnik tihih zvokov. Na njih se končuje večina eferentnih vlaken slušnega živca. ZČC s svojo aktivnostjo proizvajajo zvočne signale, ki jih imenujemo spontane otoakustične emisije (SOAE) in jih lahko zaznamo v sluhovodu. SOAE so posamezniku normalno neslišne, zelo redko pa jih lahko zaznamo kot tinitus. Le ta je ponavadi blag, pojavlja se pri osebah z normalnim sluhom, njegova jakost pa se z slabšanjem sluha zmanjšuje.

Notranje čutne celice

Notranje čutne celice (NČC), katerih je številčno občutno manj kot zunanjih, so senzorični receptorji iz katerih izhaja 95% aferentnih vlaken slušnega živca. Mehanska poškodba ali sprememba v prekrvavitvi polža, lahko preko sprememb v biofizioloških lastnostih NČC (prepustnosti oz. koncentraciji ionov), povzročita povečano sproščanje glutamata in posledično povečano spontano aktivnost živčnih vlaken slušnega živca, kar prispeva k nastanku tinitusa.  Neujemanje med notranjimi in zunanjimi čutnimi celicami (diskordantna teorija)

Glasen zvok in ototoksične substance poškodujejo zunanje in kasneje tudi notranje čutnice, ki so sicer veliko bolj odporne na poškodbo. Diskordantna teorija razlaga tinitus kot posledico okvarjenih zunanjih čutnih celic in ohranjenih notranjih čutnic celic Cortijevega organa. Normalno je med čutnicami in tektorialno membrano nekaj prostora. Na področju bazilarne membrane, kjer so ZČC poškodovane, NČC pa intaktne, se tektorialna membrana lahko dotika migetalk NČS, kar povzroči njihovo depolarizacijo in s tem povečano spontano aktivnost. Ta povečana aktivnost v aferentnih vlaknih in zmanjšan inhibitorni vpliv poškodovanih ZČC na dorzalno kohlearno jedro (del slušne poti) lahko vodi v razvoj tinitusa. V prid tej teoriji govori tudi to, da veliko ljudi zaznava tinitus v istem frekvenčnem območju kot je prisotna njihova izguba sluha (do katere je prišlo zaradi poškodbe ZČC). Z njo lahko pojasnimo tudi tinitus pri ljudeh brez spremljajoče izgube sluha, pri katerih gre lahko le za delno poškodbo ZČC, saj poškodba do 30% ZČC še ne povzroči izgube sluha.

Hiperaktivnost dorzalnega kohlearnega jedra (DKJ)

DKJ leži v možganskem deblu in predstavlja del slušne poti. Prejema aferentne (slušni živec tukaj tvori prve sinapse) in eferentne (iz slušnega korteksa) signale, tvori pa povezave tudi z drugimi deli živčevja (npr. somatosenzornim sisetmom). Kot centralni vzrok tinitusa se pogosto navaja hiperaktivnost DKJ. Preko te teorije je možno pojasniti otogeni (pri katerem je vzrok poškodba oz. sprememba slušnega organa) in somatski (kraniocervikalni) tinitus. Kot že opisano pri diskordantni teoriji, lahko izpostavitev glasnemu zvoku ali ototoksičnim agensom, preko spremenjenih signalov poškodovanih ZČC in ohranjenih NČC, privede do dezinhibicije v DKJ.

Somatosenzorni sistem

V nastanek in spreminjanje tinitusa, je poleg slušnega vpleten tudi somatosenzorni sistem. Znano je, da je tinitus povezan z nihajno poškodbo vratu in sindromom temporomandibularnega sklepa ter da nekateri lahko njegovo intenzivnost spreminjajo z gibi obraza, glave in vratu. Somatosenzorni sistem je s slušnim povezan preko medularnega somatosenzornega jedra (MSJ). Čutni dražljaji iz obraza (preko trigeminalnega živca), zunanjega in srednjega ušesa (preko skupnega spinalnega trakta obraznega, glosofaringealnega in vagusnega živca) in vratu (preko zadnjega roga 2. cervikalne korenine) potujejo v MSJ iz katerega potekajo vlakna naprej v DKJ. Spremenjena aktivnost na opisani poti vodi v dezinhibicijo oz. povečano aktivnost v DKJ.  Na podlagi opisanega, bi lahko rekli, da gre tako v primeru otogenega in somatskega tinitusa za periferni vzrok, ki sproži spremebe centralno, a zanimivo je, da hiperaktivnost DKJ ostane tudi, ko prekinemo povezavo oz. odstranimo poškodovanega polža, kar govori, da vzdrževanje hiperaktivnosti v DKJ ni odvisno od stalnega perifernega signala.

Reorganizacija tonotopičnih map

S študijami na živalih so pokazali, da akustični travmi sledi sprememba v tonotopični organizaciji slušnega korteksa in sicer tako, da se kortikalni nevroni, ki zastopajo frekvenčno območje, kjer je prisotna izguba sluha, ne odzivajo več na svojo običajno frekvenco, ampak na frekvenco, ki je lastna sosednjim, kar verjetno povzroči premočno izražanje določenih frekvenc in s tem tinitus.

Zgoraj je na kratko predstavljenih nekaj pogosteje opisovanih teorij nastanka tinitusa, seveda pa obstajajo še druge. Večina teorij (vsaka na svoj način) opisuje mehanizem razvoja tinitusa kot posledico neuronske hiperaktivnosti (ali zmanjšane inhibicije) oziroma plastičnega preoblikovanja v centralnem slušnem sistemu, ki nastane kot odgovor na poškodbo perifernih slušnih struktur. Omeniti velja tudi, da pri njegovem nastanku in modulaciji igra pomembno vlogo limbični in avtonomni sistem, s čimer lahko pojasnimo negativne občutke in težave, ki ga pri nekaterih spremljajo. Ali spremembe v limbičnem sistemu natanejo kot posledica tinitusa ali so prisotne že prej in omogočajo oz. olajšajo njegov nastanek še ni popolnoma pojasnjeno.

ZDRAVLJENJE

Obstaja veliko različnih možnosti zdravljenja tinitusa, nekatere zmanjšajo intenziteto tinitusa ali ga celo povsem odpravijo, druge pa se osredotočajo predvsem na zmanjšavanje neprijetnih občutkov, ki ga spremljajo. Zdravljenja se med seboj ne izključujejo in velikokrat je uspešna prav kombinacija (npr. kognitivne in zvočne terapije).

Izbira zdravljenja je seveda odvisna od vzroka nastanka tinitusa. Potrebno je poudariti, da je obvezen pregled pri specialistu otorinolaringologu, predvsem zato, da z ustreznimi diagnostičnimi postopki izključi redkejše, nevarnejše vzroke, kot na primer vestibularni švanom (tumor slušno-ravnotežnega živca). Pri zdravljenju so zelo pomembni tudi pozitiven odnos terapevta in sodelovanje ter edukacija bolnika, da razume osnovno anatomijo in funkcijo ušesa ter rezultate opravljenih preiskav.

Zdravila

Trenutno ne obstaja nobeno zdravilo, ki bi bilo namenjeno prav zdravljenju tinitusa. V študijah se je za učinkovitega izkazal lidokain apliciran intravenozno, saj začasno odpravi tinitus v 50%, pri večini ostalih pa zmanjša njegovo intenziteto, vendar se zaradi kratke razpolovne dobe in stranskih učinkov ne uporablja. Benzodiazepini učinkovito zmanjšajo intenziteto tinitusa, vendar lahko povzročijo odvisnost. Za antidepresive ni dokazov, da bi zmanjšali inteziteto tinitusa, so pa primerna izbira pri ljudeh, ki obenem trpijo zaradi težav s spanjem, depresije ali anksioznosti.

Vedenjsko kognitivna terapija

Cilj terapije ni odpraviti tinitus, ampak spremeniti odnos in čustveni odziv na tinitus ter izboljšati kvaliteto življenja. Posameznika nauči sprejeti tinitus, usmeriti pozornost drugam, razne sprostitvene tehnike in kako se soočiti s situacijami, v katerih se zaradi tinitusa počuti neprijetno. Uspešna je v do 80%.

TERAPIJA Z ZVOKOM

Je ena največkrat uporabljnih in uspešnih metod zdravljenja oziroma prikrivanja tinitusa. Zvok, ki si ga uporabnik predvaja, bodisi iz naprave v prostoru ali manjše naprave, ki jo lahko stalno nosi za ušesom, ‘zamaskira’ tinitus. Izbira lahko med več različnimi sproščujoči, večinoma monotonimi zvoki in njihovo jakostjo.

Dobro poznana in učinkovita (uspešna v 80%) je tudi terapija, ki pospeši navajane na tinitus in združuje zvočno terapijo ter svetovanje (ang. Tinnitus retraining therapy - TRT) ter traja približno eno leto in pol. Temelji na nevrofiziološkem modelu, ki poudarja, da so za razumevanje in zdravljenje kliničnih težav (negativnih čustev), ki se pojavijo pri tintiusu, pomembne predvsem povezave slušnega korteksa z limbičnim in avtonomnim sistemom.  Tudi v Sloveniji v terciarnih centrih uspešno delujejo tako imenovane ‘tinitus skupine’, ki temeljijo na TRT. V zdravljenju sodeluje tim strokovnjakov: avdiolog, otolog, nevrolog, psiholog, psihiater in defektolog. Terapija, ki je sestavljena iz svetovanja, psihoterapije in uporabe tinitus maskerja (slušnega aparata ali generatorja šuma), se je izkazala za zelo učinkovito.

Terapija sočasne izgube sluha in tinitusa

Tinitus velikokrat spremlja izgubo sluha. V takem primeru že uporaba ‘navadnega’ slušnega aparata v večini primerov izboljša ali odpravi tinitus. Na voljo pa so tudi slušni aparati, ki poleg ojačitve zunanjih zvokov v območju izgube sluha, lahko obenem proizvajajo določen šum ali glasbo (katere glasnost, frekvenco in tempo lahko spreminjamo) in s tem delno ali popolnoma prekrijejo tinitus.  V primeru praktično popolne gluhote in hudega tinitusa pride v poštev vsaditev polžkovega vsadka, ki izboljša težave s tinitusom pri 90%, pri 37-61% pa ga popolnoma odpravi. Žal pa po vsaditvi lahko pride do novonastalega tinitusa, in sicer v 5-12%.

ZAKLJUČEK

Razmeroma veliko število ljudi se vsakodnevno sooča s tinitusom. Velikokrat je povezan z izgubo sluha in večinoma ne predstavlja nevarnega stanja. V njegov nastanek so poleg perifernega in centralnega slušnega sistema vpletene še druge regije v možganih. Prav vpletenost limbičnega sistema je odgovorna, da se tinitus izrazi kot klinični problem. Kljub mnogim do sedaj znanim možnostim terapije, zdravljenje tinitusa še vedno predstavlja velik izziv.

Manja Hribar, dr. med.

Recenzija:
doc. dr. Saba Battelino, dr. med, specialistka otorinolaringologije,
Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo,
Univerzitetni klinični center Ljubljana

Bolniki s tinitusom slišijo zvoke, ki izvirajo v ušesu. Opisujejo jih kot zvonjenje, brnenje, žvižganje ali šumenje. Včasih se stopnjujejo s srčnim utripom, pogosteje pa so enakomerni in nenehno prisotni.

Tinitusov je več oblik – blažje oblike po navadi minejo same od sebe ali pa jih otorinolaringolog odpravi z ustreznim zdravljenjem. Lahko se na primer odloči za terapijo z zdravili, ki spodbujajo obtok, lahko uporabi fiziološko raztopino ali hiperbarično kisikovo terapijo, ki se izvaja v komori z zvišanim pritiskom. Odvisno pač od tega, za katero obliko tinitusa gre in kaj je vzrok zanj. Najhujši pa je kronični tinitus, ki pomeni trajno šumenje v ušesih ali glavi in ga z omenjenimi metodami ni možno odpraviti. Edina rešitev za ljudi s kroničnim tinitusom je, da se naučijo živeti z nenehnim šumenjem, piskanjem in brenčanjem ter, da se te moteče zvoke naučijo odmisliti.
Vzrokov za moteče zvoke pa je več:

  • izpostavljenost močnemu hrupu (na primer poslušanje glasbe na slušalke, pri zvočnikih v klubu oziroma na koncertu, hrup na delovnem mestu …),
  • prekomerna psihična obremenitev in stres,
  • slabša prehodnost Evstahijeve cevke pri hiperplastičnem rinitisu,
  • hudo vnetje,
  • poškodba slušnih celic,
  • povečana količina tekočine v notranjem ušesu (t. i. Menierova bolezn),
  • motnje obtoka.

Tinitus se včasih pojavi brez jasnega vzroka, najpogosteje pa se razvije v sklopu Ménierove bolezni. Opažamo ga tudi pri bolnikih z anemijo (slabokrvnostjo), čezmernim delovanjem ščitnice ali po poškodbi glave, pa tudi po zdravljenju z nekaterimi zdravili, kot so različni antibiotiki.
Zvoki so na začetku bolezni komaj slišni. V nekaj mesecih pa lahko postanejo neznosni in bolnikom močno otežijo življenje. Po raziskavah naj bi za tinitusom trpela kar desetina odraslih.

 Vir: Viva (asist. Boris Onišak, dr. med.)

Tinitus imenujemo zaznavo zvoka v ušesu ali glavi, ki se pojavi brez zunanje zvočne stimulacije. Bolniki ga opisujejo kot piskanje, brnenje, šumenje, zvonjenje ali prasketanje v ušesu. Lahko je stalno, občasno ali pulzirajoče. Najpogosteje prizadene starejše osebe med 40 in 70 let, moški so prizadeti pogosteje.

Pojavlja se pri okoli petini oseb. Težave so v glavnem blage, zato le redki iščejo strokovno pomoč. Slednje tinitus ovira v vsakdanjem življenju.

Tinitus razdelimo v dve skupini, objektivni in subjektivni tinitus.

Objektivni tinitus

Pri objektivnem tinitusu šumenje poleg prizadetega sliši tudi druga oseba, npr. zdravnik. Po navadi je pulzirajoč, saj je največkrat vzrok zanj žilna nepravilnost, ki jo povzroča turbulenten pretok krvi. Ob tem nastane šum, ki se preko tkiv prenaša do notranjega ušesa, ki ta ta zvok zazna. Bolnik sliši značilne pulzacije v ritmu srčnega utripa. Včasih se šumenje pojača ob fizični aktivnosti ali položaju telesa ali glave. Manj pogosto je objetkivni tinitus posledica slabokrvnosti, nepravilnega delovanja čeljustnega sklepa ali krčenja mišic srednjega ušesa in mehkega neba ter prekomerno odprta Eustahijeva cev. Za objektivni tinitus je torej značilno , da nastane zvok v bolnikovem telesu in ga lahko tudi preiskovalec zazna.

Subjektivni tinitus

Subjektivni tinitus je bistveno pogostejši od objektivnega, sliši ga le bolnik. V ozadju subjektivnega tinitusa so lahko različne bolezni in stanja ušes in drugih organov. V večini primerov je tovrsten tinitus povezan s slabšim sluhom. Večinoma gre za zaznavno naglušnost, kjer je poškodovan del slušnih celic bodisi zaradi poškodbe sluha povzročene s hrupom ali starostne naglušnosti. Med redkejše vzroke za subjektivni tinitus štejemo tudi dolgotrajna ali ponavljajoča se vnetja srednjega ušesa, otoskleroza, Ménièrova bolezen, tumorji 8. možganskega živca. V teh primerih imajo po navadi pacienti tudi druge simptome. Med ostalimi »neušesnimi« vzroki za šumenje so elektrolitske in hormonske motnje, poškodbe glave in vratu, meningitis, multipla skleroza, depresija, možganski tumorji, jemanje določenih zdravil, metabolne bolezni, in stres.

Nastanek tinitusa

Zakaj nastane tinitus razlaga več teorij. Ena od teh teorij razlaga, da naj bi bile za tinitus odgovorne poškodovane dlačnice (receptorske celice zvoka v notranjem ušesu) ali živčna vlakna, ki izhajajo iz njih in so vključene v slušni živec. Te se nepravilno prožijo in prenašajo nepravilen signal do slušnega centra v možganski skorji, ki to zazna kot piskanje ali šumenje. Obstajajo še številne druge teorije, ki do neke mere pojasnjujejo nastanek šumenja v ušesih, kar govori v prid temu, da je tinitus še vedno neraziskan in zavit v tančico skrivnosti.

Zdravnik otorinolaringolog bo poskušal ugotoviti vzrok šumenja v ušesu in ga opredeliti ali gre za objektivni ali subjektivni tinitus. Pri tem je zelo pomemben pogovor z bolnikom, ki naj skuša natančno opredeliti, kako zaznava tinitus. Sledi avdiološka obravnava (test sluha, lokalizacija šumenja). Če gre za subjektivni tinitus in so bila ostala nevarna obolenja izključena, sledi zdravljenje. Zdravljenje poteka simptomatsko. Nekatere uspešno zdravimo z zdravili. Pri nekaterih skušamo šumenje ali piskanje maskirati (npr. s slušnim aparatom). S tem moteče zvoke prekrijemo z zunanjim zvokom, ki je sprejemljivejši za bolnika. Pomembno je odpraviti čustveno doživljanje tinitusa, ki kot začaran krog povečuje omenjene težave in omejuje bolnika v vsakdanjem življenju. Prognoza tinitusa je v glavnem ugodna, saj le v četritini primerov s časom težava ostaja enako moteča.

Vir: Aleš Matos, dr. med., spec. orl. 2011

Objavljeno v reviji Lisa - 23.08.2009

Slušni organ uporabljamo nenehno, njegovo delovanje pa se nam zdi samoumevno. Toda kaj če ga iz ravnotežja spravita hrup in stres?

Od vseh petih čutil je uho najbolj obremenjeno. Bolezni, kot so tinitus, vrtoglavica in delna izguba sluha, so nove ljudske bolezni 21. stoletja. Zaskrbljujoče pa je, da so prizadeti vedno mlajši!

Občutljivo čutilo: če ga primerjamo z zmogljivostjo tehtnice, lahko slišimo glasnost od enega miligrama do tisoč ton. Če je uho zdravo, lahko v tisočinki sekunde utiša ali okrepi, posreduje ali predela in tudi tridimenzionalno šifrira zvočne valove od 20 do 20.000 hercev.
Težava se skriva v tem, da naš slušni sistem obremenjujeta tako stalno naraščajoč hrup cestnega prometa kot tudi glasna glasba v nočnih lokalih. Temu se pridružuje še moderno stalno poslušanje predvajalnikov MP3, in sicer tja do 107 decibelov. Že 15-minutno poslušanje 100 decibelov je preveč za uho. Vsemu temu se nato pridruži še povečana psihična napetost v službi in doma, kar še posebej prizadene ženska ušesa.
Posledice se kažejo v naraščajoči naglušnosti, pa tudi šumenju v ušesih in vrtoglavici. Če veste, kako pravilno ukrepati, se lahko izognete najhujšemu. Lisa vam razkriva povzročitelje, simptome ter kako si pomagate sami, in sicer z modernimi terapijami.

Povrnite si notranji mir
Kar naprej šumi, zvoni in piska. Z nekaj sreče sicer le v enem ušesu, toda včasih kar v obeh. Aktualne nemške študije so denimo pokazale, da se približno deset odstotkov ljudi redno sooča s šumenjem v ušesih, približno en odstotek pa že potrebuje tudi zdravniško oskrbo.
Povzročitelji: k najpogostejšim vzrokom prištevamo hrup, stres, poapnenje žil ali težave s hrbtenico. Posledica: slušne celice dobesedno ponorijo.
Akutna pomoč: vsakomur od časa do časa zapiska v ušesih. Če pa se težava ponavlja ves dan, morate obiskati zdravnika. Možnosti za ozdravitev so namreč najboljše prav v prvih treh mesecih. Pri kroničnem šumenju v ušesih (dlje od 6 mesecev) je pogosto težje. Prva pomoč: infuzije s kortizonom ali zdravili, ki rdečijo kri. Oboje zviša oskrbo s kisikom v notranjem ušesu, tako da si lahko slušne celice zopet opomorejo. Alternativa: terapija s kisikom v potapljaški komori.
Kronična oblika: s posebnimi koncentracijskimi in sprostilnimi vajami poskušajo možgane 'odvrniti' od motečega hrupa. Slušni aparati, t. i. Noiser ali Masker, lahko s širokotračnimi šumi (mešanico vseh, za človeško uho zaznavnih frekvenc) prekrijejo šumenje v ušesih. V bližnji prihodnosti napovedujejo simulator, ki bo s posebnimi zvoki lahko zmedel bolne živčne celice.
Samopomoč:
avtogeni trening ali joga olajšata spopadanje s stresom. Gibanje in uravnotežena prehrana poskrbita za dobro kondicijo mišic in žil.

Vrtoglavica

Ustavite vrtiljak v glavi
Vse se vrti, zemlja se ziblje. Zdravniki ocenjujejo, da jih vsak deseti pacient, ki ima vrtoglavice, obišče zaradi obolenja ravnotežnega organa v ušesu.
Povzročitelji: poleg infekcij ali stranskih učinkov zdravil gre lahko tudi za motnje prekrvavitve ali pa procese staranja.
Akutna pomoč: poleg infuzij za spodbuditev prekrvavitve in odmerkov zdravil, ki razširjajo žile, pomaga tudi homeopatija. Antibiotiki zaustavijo bakterijske okužbe.
Kronična oblika: za trajnimi težavami se pogosto skriva nenevarna zastarana vrtoglavica. V tem primeru pride do usedlin v polkrožnih kanalčkih ušesa. Posebne vaje lahko dobesedno 'zbrcajo' moteče delce iz ravnotežnega organa.
Samopomoč: poiščite notranji mir, poskrbite za psihično ravnotežje.

Izguba sluha

Načrtno premagajte stres
Radijski sprejemnik je navit do konca, zvonjenja telefona pa ne slišite – izguba sluha lahko nastopi zelo nenadno, večinoma le na eno uho. Pogosto jo spremlja tudi šumenje v ušesih, včasih tudi vrtoglavica in občutek pritiska v ušesu.
Povzročitelji: čeprav se v polovici primerov pacientom sluh spontano povrne v 24 urah, je vseeno potreben obisk pri otorinolaringologu. Uspeh zdravljenja se po treh tednih namreč dramatično zniža. Standardni postopki pri ušesnem infarktu pa so: z infuzijami, ki redčijo kri, in zdravili, ki razširjajo žile, se zviša prekrvavitev notranjega ušesa, tako da so poškodbe kar najmanjše.
Kronična oblika: pri skoraj dveh tretjinah pacientov, ki so izgubili sluh, se jim je ta popolnoma popravil. V preostalih primerih se pojavijo trajne slušne omejitve. Pomaga uporaba slušnega aparata. Če pride do oglušitve, vstavijo slušne proteze, ki zvočne valove spremenijo v električne impulze.
Samopomoč: sprostilne tehnike, kot je denimo tai či, pomagajo pri spopadanju s stresom in njegovem razgrajevanju. Izogibajte se prekomerni obremenitvi s hrupom. S prehrano, bogato z balastnimi snovmi, veliko sadja in zelenjave ter z malo maščobe poskrbite za ustrezno raven holesterola v krvi.

30. julij 2002

Kaj povzroča šumenje v ušesih?

  • Največkrat je šumenje v ušesih povezano z izgubo sluha. Izpostavljenost hrupu lahko povzroči izgubo sluha in šumenje v ušesih. Preko 200 zdravil lahko povzroči šumenje v ušesih. Vprašajte zdravnika ali farmacevta ali bi lahko zdravilo, ki ga jemljete povzročila tinitus.
  • Drugi zdravstveni problemi; alergije, tumorji, bolezni srca in ožilja.

Kaj storiti, če nam šumi v ušesih?

Najpomembneje je, da obiščemo zdravnika, ki bo ugotovil vzrok vašim težavam. Čeprav zdravljenja, ki bi zagotavljalo popolno ozdravljenje ni, si neprijeten simptom lahko precej olajšamo. Obstaja precej terapij, od posameznika pa je odvisno, katera mu najbolj ustreza. Morda bo potrebno preizkusiti kar nekaj terapij, da bomo našli pravo zase.

    • Slušni aparat. Veliko ljudi s tinitusom ima probleme s sluhom. Slušni aparat pripomore, da bolje slišimo ljudi ali glasbo in tako je šumenje v ušesih manj moteče.
    • Zdravila. Določena zdravila ublažijo šumenje v ušesih. Več o tem…
    • Nekateri ljudje se s časoma naučijo kako se izogniti mislim na tinitus.
    • Pogovor z zdravnikom ali ljudmi s podobnimi težavami je lahko koristen.
    • Počitek in izogibanje stresu. Stres lahko stanje še poslabša.
    • Poslušanje glasbe lahko prikrije notranje moteče zvoke. Nekateri prisegajo na naravne zvoke, kot je šumenje morja, veter, petje ptic in drugo.
    • Kajenje, alkohol in hrup poslabšajo simptomatiko. Če ste izpostavljeni hrupu doma ali v službi (dela v gradbeništvu, letališču, težki industriji…) priporočamo uporabo ušesnih zamaškov, ki preprečijo poslabšanje obstoječega stanja.
  • Če imate probleme s sluhom prosite ljudi, da se pri pogovoru z obrazom obrnejo proti vam, saj boste z izrazom na obrazu lažje razumeli povedano. Prosite jih tudi naj govorijo glasneje, vendar naj ne kričijo. Govorijo naj bolj razločno, ne počasneje.

Zdravniki svetujejo:

Šumenje v ušesih

Nekatere okvare sluha

Avtor: Robert Šifrer, dr. med.

Lastnosti zvoka: zvok nastane zaradi vibracij predmetov. Zračne molekule se zgoščujejo in razredčujejo, kar se kot valovanje širi od zvočila. Slišimo frekvence zvoka med 16 in 20000 herca, za razumevanje govora so najpomembnejše med 500 in 4000 hercev. Intenziteto zvoka merimo v decibelih (dB). Intenziteta šepeta je 25 dB, glasnega govora 40 dB, kričanja v uho z razdalje 30 cm pa 80 dB.

Naglušnost in gluhost

Normalno uho zazna zvočne dražljaje jakosti od 0 do 20 dB (Normacusis). Naglušni (Hypacusis) ne morejo zaznavati zvočnih jakosti, nižjih od 20 dB. Gluh bolnik (Surditas) ne more razumeti ali ponoviti govora in ne zazna zvočnih jakosti pod 90 dB.

Vzroki za slabši sluh

Slabši sluh nastane pri boleznih zunanjega, srednjega in notranjega ušesa, slušnega živca, možganskega debla in velikih možganov. Pri prvih dveh gre za prevodno, pri preostalih za zaznavno naglušnost. Lahko gre za prirojene nepravilnosti, tujke, poškodbe, spremembe pritiska v okolici, vnetje, tumorje, zapore žil, neravnotežje tekočin v notranjega ušesu, posledico uporabe ototoksičnih zdravil, hrup in starostne spremembe. V prispevku se omejujemo na nekatere bolezni notranjega ušesa.

Akutna in kronična akustična travma

Enkratna (petarda) ali kratkotrajna izpostavitev intenzivnemu zvoku (glasni koncert) lahko povzroči akutno akustično travmo (Trauma acustica acuta). Bolnik opiše šum v ušesu in hitro ter boleče poslabšanje sluha. Prizadeto je lahko le eno uho. Kronična akustična travma (Trauma acustica chronica) je posledica dolgotrajne izpostavljenosti preglasnim zvokom (težka industrija). Če izpostavitev hrupu preneha, se naglušnost v nekaj dneh popravi, sicer se sluh poslabšuje. Simetrično sta prizadeti obe ušesi. Bolniki so nezbrani, utrujeni in nervozni. Sluh se najbolj poslabša v prvih 10–15 letih. Pozneje se slabšanje ustavi, vendar je takrat sluh že močno prizadet.

dr. svetuje

Kdaj je naglušnost nevarna:

  • nenadna naglušnost ali gluhost,
  • enostranska prizadetost sluha,
  • poslabšanje sluha z bolečinami, zvišano telesno temperaturo, izcedkom iz ušesa,
  • gluhost otrok pred razvojem govora,

poslabšanje sluha ob dodatnih težavah: glavobol, vrtoglavica, zanašanje, bruhanje, dvojne slike, motnje požiranja, hripavost, asimetrija obraza, izguba čutenja bolečine.

Imeti stalno prisoten hrup v ušesih, pri čemer se spreminja jakost od komaj slišnega do neznosno glasnega zvoka, pomeni prikrajšanje za tišino in s tem izgubo počitka. Kroničen tinitus pa ne vpliva le na slab spanec, temveč vodi v vsesplošno utrujenost in slabo zbranost. Veliko ljudi, ki trpi za motnjo, konča v fizični in duševni osamitvi, ki včasih pripelje celo do depresije in obupa.

Majda Spindler, dr. med., specialistka otorinolaringologije z oddelka za otorinolaringologijo in kirurgijo glave Splošne bolnišnice Maribor že vrsto let pomaga ljudem, ki nočne tišine in miru ne jemljejo kot nekaj samoumevnega.

Beseda tinitus izhaja iz latinske besede tinnere in pomeni zvoniti. Gre za medicinsko poimenovanje zvoka, ki ga slišimo v enem ali obeh ušesih oziroma glavi in nima izvora v okolici. Obsega lahko zelo različne zvoke od čistih tonov do večplastnih zvokov, kot so šumenje, piskanje, brnenje ali razbijanje, zvok lahko oponaša celo veter, sikanje pare, žvižganje, petje ptic, oglašanje čričkov ipd.

Približno 17 odstotkov vsega prebivalstva ima izkušnje s tinitusom, 5 odstotkov pa jih ima resnejše, klinične težave, ki segajo od zmernega draženja do popolne nesposobnosti za normalno življenje, opisani so tudi samomori. Razlik glede pogostnosti tinitusa med ženskami in moškimi ni, tudi večjih geografskih razlik ni. Je pa v državah z višjim standardom in bolj razvitim zdravstvenim sistemom več takih, ki se oglasijo pri zdravniku zaradi tinitusa. Polovica tistih, ki imajo tinitus, ima tudi okvaro sluha, od 20 do 40 odstotkov pa še preobčutljivost za glasne zvoke iz okolja.

Tinitus ni bolezen, ampak bolezenski znak, ki ga lahko povzročijo različne bolezni in stanja. Nastane lahko zaradi obolenja ušes, predvsem pri kronični in akutni akustični travmi, pri izpostavljenosti hrupu, starostni naglušnosti, nenadni izgubi sluha, vnetjih, poškodbah, otosklerozi, Menierovi bolezni ...

4. marec 2011 Dnevnik
Avtor: Zdenka Đokić

[ Na vrh ]

Google prevod

enfrdeitsl

Iskanje

Kje smo

Glavni trg 11, 8000 Novo mesto

Uradne ure in kontakt

Ponedeljek  08:00 - 14:00

Torek          08:00 - 14:00

Sreda          10:00 - 12:00

                   14:00 - 16:00    

GSM: 041 340 267

TEL: 07 332 47 77

dgnnm56@gmail.com

Klicni center za oseb z okvaro sluha

URL: Klicni center

GSM: 031 777 600

Zahvala

Zahvaljujemo se vsem, ki ste v letu 2016 podarili 0.5 % dohodnine. Naprošamo občane, da darujejo Društvu oseb z okvaro sluha Dolenjske in Bele krajine.

Sofinancerji

FIHO

 logo gns

monm

Občina Metlika grb Občina Semič grb

Občina Šentjernej grb Obcina Mirna

Obcina Skocjan grb

Sledite nam

                

Kdo je na strani

Na strani je 132 gostov in ni članov .