Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine



Verjetno se velikokrat vprašamo, zakaj zbolimo. Za naše stanje iščemo krivca vsepovsod, samo v nas samih nikoli. Nikakor ne moremo dojeti, da smo za vse, kar se dogaja okoli nas in v nas samih, odgovorni mi sami. Sliši se neverjetno a to so dognali veliko pametnejši od mene. Zdravje, za katero tako radi rečemo, da je naše največje bogastvo pa je v bistvu zadnji člen v verigi skrbi za lastno življenje.

Dokler sledite srcu
in intuiciji,
zaupate vase
in vam ni mar
za mnenje okolice,
bo vse v redu.
Zaupajte soku limone

Verjetno se velikokrat vprašamo, zakaj zbolimo. Za naše stanje iščemo krivca vsepovsod, samo v nas samih nikoli. Nikakor ne moremo dojeti, da smo za vse, kar se dogaja okoli nas in v nas samih, odgovorni mi sami. Sliši se neverjetno a to so dognali veliko pametnejši od mene. Zdravje, za katero tako radi rečemo, da je naše največje bogastvo pa je v bistvu zadnji člen v verigi skrbi za lastno življenje.
Dokler smo zdravi, polni življenjske energije nam ni kaj dosti mar, kaj se dogaja z našim organizmom – z našim življenjskim strojem. Polnimo se s hrano, ki se v želodcu meša v grozljivo kašo. Temu dodamo še alkohol in verjemite mi, da je človeško telo edino sposobno iz te neverjetne smrdljive zmesi potegniti zase tisto najboljše, da lahko preživimo. Ob tem nam niti na misel ne pride, da bi se vprašali:«Le kako mojemu prebavnemu mehanizmu to uspe?« Verjemite mi, da za noben denar nebi bil rad v tej predelovalnici. Naše telo pa nihče ne vpraša kako bo prebavilo vnesene sestavine. Le zakaj bi ga, saj je najbolj pomembno, da si napolnimo želodec z »dobrotami« in pozabimo na vse. No, tu in tam smo že slišali, da bi se bilo kdaj pa kdaj dobro »držati nazaj« , ker nam bo čez čas škodilo. Ampak, lepo vas prosim, le kdo bo mislil na tiste čase, ki bodo morda prišli ali pa tudi ne.
In običajno pridejo, skoraj zagotovo pridejo. V različnih oblikah: sladkorna bolezen, prebavne motnje, rane na želodcu in črevesju, hemeroidi, bolečine na raznih koncih telesa in kar je najhuje - rak. Postajamo prekomerno utrujeni, brezvoljni, tečni sebi in drugim. Naša prebava se začne upirati in telo nas začne opozarjati, da smo prekoračili vse meje. Pojavijo se bolezenski znaki, ki nam govorijo o tem, kako smo se zanemarjali.
Moja izkušnja se je vlekla dobrih 30 let. Nepravilna prehrana me je privedla do prekomerne kisline v želodcu in stalni zgagi. Med spanjem se mi je dogajalo, da mi je zaradi slabe zaklopke med požiralnikom in želodcem, kislina iz želodca prešla v sapnik. V takih primerih sem se budil sredi noči in se dušil v pekočih bolečinah v pljučih in kašljanju. Moji žepi so bili vedno napolnjeni s škatlicami sode bi-karbone ali pa tablet za zbijanje želodčne kisline. Vzrok so iskali tudi zdravniki z gastroskopijo. Ugotovitev je bila: nervoza. Dobil sem celo pomirjevala a vse skupaj ni pomagalo. Soda in tablete so bile zakon. O spremembi načina prehranjevanja niti pomislil nisem. Poleg kisline so bile tudi spremljajoče bolečine na levi strani pod rebri-slinavka. In tako iz leta v leto. Dokler nisem prišel v stik s TV oddajo »Zdravje drugače« v kateri sta o naravnem zdravljenju govorila Irma Bembič in Igor Ogorevc.

Naravna olja, slana voda, limonin sok. Tisti prvi dve zadevi sta mi bili nekako logični. A citronska kislina (pa čeprav naravna) na kislino v želodcu, lepo vas prosim. Le kdo bi temu verjel. Kislina na kislino-to je skregano z zdravo pametjo. Ta dva pa res ne vesta kaj govorita. Nazadnje sem ugotovil, da sam nimam pojma ne o kemiji še manj pa o delovanju notranjih organov. In ker sem človek,ki je pripravljen poskusiti marsikaj sem si dejal, da me ne bo hudič vzel, če poskusim tudi to. Stisnem pol limone in spijem njen sok. Občutki so bili mešani. Najprej pričakovanje reakcije dveh kislin. Čakal sem na pekočo bolečino, ki sem jo bil vajen. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Nenadni blag občutek pomiritve v želodcu in sladkast okus v ustih. Bil sem presenečen in obenem začuden. Le kaj se je zgodilo? Čudež? Seveda ne. Le naravna kemična reakcija, kjer naravna citronska kislina ublaži solno kislino v želodcu ali bolje, uravnava Ph. Začel sem dnevno jemati sok petih limon in po štirinajstih dneh so težave s prekomerno kislino izginile. Spanje je bilo umirjeno in prehajanje želodčne kisline v grlo in sapnik se je končalo. Kar nisem mogel verjeti, da sem lahko zvečer zaspal brez strahu. Izginila je tudi vsakodnevna zgaga. Ponovno sem zaživel kot človek, ki mu ni bilo več potrebno pred vsakim odhodom od doma preverjati ali ima s seboj dovolj tablet proti kislini ali škatlico sode bi-karbone.
Pa še nekaj se je zgodilo. Spremenil ali bolje, izboljšal se je zadah iz ust, saj je bila prebava urejena. Zmanjšala se je tudi paradentoza in iz dlesni mi je nehal teči gnojni izcedek. Verjetno ima limonin sok tudi druge pozitivne učinke, ki jih še nisem opazil. Zagotovo pa je, da mi je uredil prebavo in z njo tudi počutje.

In še razmišljanje. Zdaj se ne čudim, zakaj ima limona rumeno-zlato barvo. Vrednost njenega zdravilnega učinka na naše telo je vredna toliko zlata, kolikor je vsaka limona težka. Ko boste dnevno pili sok limone boste vedeli zakaj.


Silvester Polak
Novo mesto

[ Na vrh ]

{/slider

{slider= Izboljšamo svojo prebavo}

Na dobro prebavo vpliva tudi to, da zjutraj na tešče zaužijemo 2-3 dcl mlačne vode.
Prvi obrok naj bo sveže sezonsko sadje. V tem obroku ne užijte ničesar drugega, po 30 do 60 minut kasneje si lahko privoščimo zajtrk. Uredimo si prehranjevalni ritem in navade.

Če se le da, jemo ob istih urah. Če začutimo lakoto, prigriznimo nekaj, ker v nasprotnem primeru, če čakamo, da se popolnoma zlakotnimo, bomo pri obroku potem  pojedli preveč in prehitro oz. se prenajedli. Jejte umirjeno, ne v naglici ali pod stresom, prijetnem okolju. Najboljša je kuhana ali presna hrana, izogibajmo se cvrti, praženi, konzervirani hrani in dodatkom. Hrana naj bo sveža, čim bolj pestra in iz našega okolja. Če je iz lastne ali biološke pridelave še toliko bolje. Med obroki ne pijemo. Količina zaužite hrane naj bo zmerna. Upoštevajte to, da se beljakovine in ogljikovi hidrati prebavljajo v različnem okolju in jih zato ne uživajte skupaj. Z nobeno hrano s ene silite. Telo ve, kaj potrebuje in vam to tudi namigne, če mu prisluhnete. Hrano pripravljate dobre volje in s pozitivno energijo.
Dobro je, če očistimo svoje telo spomladi in jeseni z očiščevalnimi kurami, ki izločijo iz telesa zaostalo blato in očistijo črevesne resice, da lažje vsrkavajo hranilne snovi. Na voljo so dobri preparati, ki vam pomagajo očistiti prebavno cev.

[ Na vrh ]

Korenčkova solata s hrenom:

Postopek: korenje nastrgamo, potresemo s svežim naribanim hrenom, začinimo s peteršiljem, oljem, soljo, jabolčnim kisom.

Zelenjavna juha:

Postopek: svežo sezonsko zelenjavo narežemo na velikost grižljajev, zalijemo z 2 dl vode, dodamo 2 žlički koruznega zdroba. Kuhamo 15 minut. Solimo šele na krožniku in dodamo kapljo hladno stiskanega olja. Namesto različne zelenjave lahko uporabimo tudi samo bučke, cvetačo, špinačo, por itd.

Miso juha: svežo sezonsko zelenjavo narežemo, jo kuhamo 15 minut, na krožniku dodamo 1 žličko paste miso.

Humus ali pire iz čičerike:

Skodelico čičerike namočimo čez noč, zamenjamo vodo in čičeriko skuhamo. Mehka bo po eni uri in pol. Skuhamo špinačo v 1 dl vode, da ovene. Zmiksamo v multiraktiku in po potrebi oddamo vodo, v kateri smo kuhali špinačo. Za začimbe uporabimo sol, poper, baziliko, muškatni orešček. Na koncu posipamo s sezamovi semeni. Lahko uporabljamo kot namaz ali samostojno jed. Namesto špinače lahko uporabimo drugo zelenjavo.

Kostanjev pire:

Skuhamo kostanj ( 3 skodelice), ga olupimo in pretlačimo. Dodamo 2 žlici javorjevega sirupa ali medu in žličko ruma. Maso ohladimo v hladilniku. Ponudimo kot sladoled. Tik pred serviranjem lahko pretisnemo še enkrat skozi sito, da dobimo "črvičke" ali kakšne modele za piškote, da dobimo recimo špagete.

Avokadov namaz:

Avokado prerežemo, odstranimo koščico in izdolbemo meso z žličko. V mikser dodamo sol, žličko limoninega soka in drobno nasekljan drobnjak, peteršilj, koprc, origano ali druge začimbe. Lahko uporabimo tudi kuhano čičeriko ali čebulo. Eksperimentirajte. V kombinaciji lahko uporabite čemaž ali na primer jajčevce. Avokado nadomesti maslo. Tako je odličen tudi za pripravo ribje paštete. Uporabite konzervo sardel, avokado, začimbe kot je drobnjak, peteršilj in eno veliko čebulo. Poprajte po okusu in dodajte curry, timijan, rožmarin.

Pesto iz čemaža:

V multipraktiku zmešamo 1 dl in pol olivnega olja, žlico mandljev, 6 dag čemaža , 10 dag himalajske soli. Maso damo v sterilizirane kozarce in zalijemo z oljem. Tako pripravljen čemaž je uporaben več kot leto dni. Uporabljamo ga v majhnih količinah kot začimbo jedem in za polivko po špagetih, dodamo po okusu še parmezan.

[ Na vrh ]

Živila, ki krepijo srce:

Žita: polnozrnata žita, pšenica, koruza, proso;

Zelenjava: beluši, ohrovt, regrat, endivija, kalčki alfa-alfa;

sadje: lubenice, breskve, maline, jagode, češnje, slive, fige,

Stročnice: leča, soja.

Živila, ki pospešujejo krvni obtok: koriander, kivi, breskve.

Živila, ki pospešujejo delovanje ledvic:

Sadje: češnje, breskve, lubenice, melone;

Začimbe: peteršilj, zelena

Živila, ki krepijo jetra:

Zelenjava: korenčkov sok, por, zelena, korenje, zelena listnata zelenjava, ohrovt

Sadje: jabolka, slove, limone;

alge, slive umeboši

Začimbe: žafran, miso, majaron; koriander in kurkuma vplivata na regeneracijo in čiščenje jeter.

Pegasti badelj

Živila, ki krepijo pljuča:

Žita:rjavi riž;

zelenjava: korenje, por, olive, koleraba, zelje, cvetača, kitajsko zelje, kumare;

Sadje: hruške, grozdje;

Začimbe: ingver, hren, majaron, cimet, bazilika, lovorov list.

Živila, ki krepijo debelo črevo:

žito: rjavi riž, koruza;

zelenjava: krompir; kitajsko zelje je hladno po naravi, sladko po okusu; hladi in vlaži črevesje, pospešuje odvajanje seča in znojenje), koleraba, vsa korenjasta zelenjava;

stročnice; soja, tofu;

sadje: marelice, fige.

Živila, ki krepijo tanko črevo:

Žita: koruza, proso;

Manjše količine sezamovih, lanenih, sončničnih semen;

Zelenjava: beluši, endivija, brstični ohrovt, špinača;

Sadje; marelice, maline, jagode, rozine

Juhi miso in tamari; alge wakame; rdeča leča.

Živila, ki se priporočajo ob oslabelosti in slabem teku:

češnje, tofu, dateljni;

Začimbe: pelin, ingver, rožmarin.

Živila, ki se priporočajo pri anemiji in krvavitvah:

grozdje, slive, špinača, rdeča pesa.

Živila, ki odpravljajo vročino v telesu:

endivija, rdeča pesa, zelje, zelena, olive, soja, grenivke.

Živila, ki čistijo sluz iz telesa:

mandeljni, zelena, korenje, beluši, limona, hren, majaron.

[ Na vrh ]

Največkrat je vzrok debelosti v tem, da ljudje ne ločijo med žejo in lakoto in med tekočino in vodo. Veliko ljudi poroča, da so drastično shujšali, ko so začeli uporabljati kot glavni vir tekočine vodo. Ponavadi pomaga pitje vode pred obrokom, ki vrne občutek za žejo oziroma telesu pomaga ločiti med žejo in lakoto. 85 % možganov sestavlja voda, 20% pretoka krvi je namenjeno možganom. Možgani so edini del telesa, ki je neprestano dejaven, za to potrebujejo energijo. Energija se porablja tudi za izdelavo nevrotransmitorjev in njihov transport do živčnih končičev. Za zalogo energije uporabljajo možgani krvni sladkor. Telo lahko tvori hidroelektrično energijo v možganih le, če voda prehaja skozi celično membrano in vključi posebne črpalke, ki tvorijo energijo. V resnici mehanizem spominja na hidroelektrarne z zapiranjem rek z jezovi. Možgani torej za svoj obstoj rabijo dva mehanizma, prvi je presnova hrane in nastajanje sladkorjev, drugi pa preskrba z vodo in tvorba hidroelektrične energije, ki je potrebna za transport vzdolž živcev v različne dele telesa. Sladkor dobimo na dva načina iz sladkorja, škroba in beljakovin in iz zalog škroba, beljakovin in maščob v telesu, katerega predelava poteka v jetrih. Če v krvi ni dovolj sladkorja, ga začnejo izdelovati iz zalog in regulirati jetra. Pri telesni aktivnosti se začne s pomočjo hormonsko občutljivih encimov lipaze razgrajevati maščobe. Raziskave so pokazale, da ostanejo encimi dejavni še 12 ur po enourni hoji. Ko mišice začno uporabljati maščobe, je več sladkorja na voljo možganom. Pri vseh dietah je zato nujno treba vključiti fizično aktivnost ter pijte vode. To nam bo šele res očistilo žile.

Paradoksalno je, da so raziskave potrdile, da dietne pijače s kofeini in sodo redijo. Umetna sladila imajo malo kalorij, a povzročajo ravno nasproten učinek. Ljudje, ki zamenjujejo tekočino in vodo, ponavadi potrebe po vodi zamenjajo s pitje dietni pijač. Kofein deluje neposredno na možgane in ledvica in pospešuje izločanje seča, skratka je diuretik oz. dehidracijsko sredstvo, zato so ljudje, ki pijejo cole še bolj in neprestano žejni. Vendar sklepajo, da so to impulzi lakote, da so lačni, ker so popili že dovolj tekočine. Tako mešajo žejo in lakoto in se redijo. Še posebej je nevarno umetno sladilo aspartam, ki se v prebavilih razgradi na aminokislini aspartat in fenilalanin in metilni alkohol oz. formaldehid, za katerega proizvajalci pravijo, da ga jetra spremenijo tako, da je za organizem nenevaren. Aspartam je pri poskusih na podganah povzročil raka na možganih. Aspartat kot deluje vzpodbujajoče na spolne organe in dojke, nenehna stimulacija pa je lahko škodljiva in sumijo, da lahko povzroča raka. Danes raziskave resno povezujejo motnje pozornosti in agresivnost z uživanjem pijač z umetnimi sladili.

Možganski odziv na sladek okus, je pogojni refleks in možgani pripravijo jetra na sprejemanje sladkorja oz. nove energije. jetra ustavijo izdelavo sladkorja iz zalog in se preusmerijo na shranjevanje metaboličnega goriva iz krvi. Če sladkemu okusu ne sledijo hranila, pa se bo pojavila želja po hrani. Več je sladkega okusa brez kalorij, večja je želja po prekomernem hranjenju, ki lahko traja tja do 90 minut po zaužitju cole. Tudi voda z okusom, ki so ji oddana sladila in ekstrati ni enaka po svojih lastnostih vodi in je ne more nadomestiti.

[ Na vrh ]

Alkohol zavre izločanje hormona vazopresina, ki ga izloča hipofiza. pomanjkanje vazopreisna povzroči dehidracijo telesa, ker vazopresin skrbi za prioritetno razporejanje vode v telesu ob dehidraciji in ustvarja hipertenzijo, da zagotovi če je potrebno pretok vode skozi celice, ki drugače ne bi bil več mogoč. Vazopresin daje pri oskrbi prednost možganskim celicam, če pa ni pristen, splošna dehidracija prizadene najprej možganske celice. Telo v stresu izloča endorfine, ki se pomembno zvišajo zaradi alkohola in povzročajo tudi odvisnost. Kronična dehidracija se lahko razvije tudi zaradi prekomernega uživanja kofeinskih ( cole) in alkoholnih pijač. Pojavi se potreba po prečrpavanju vode v živčne vodne poti, zato mora do živcev prti več krvi. Iz živčnih ovojnic se sprošča histamin, kar povzroča vnetna stanja, ki okvari živčne ovojnice. Sledijo različne živčne bolezni kot je skleroza multipleks.

Zato nam mnogi viri svetujejo, da pri popivanju že sproti zaužijemo poleg alkohola dovolj vode. Ključno je tudi, da dan potem nadomestimo izgubljeno vodo.

[ Na vrh ]

Najnovejše raziskave ugotavljajo, da se takrat, ko je telo dehidrirano sprožijo enaka fiziološka dogajanja kot pri stresu. Strah, tesnoba, negotovost, anksioznost, depresija se razvije, če imajo možgani na voljo premalo tekočine oziroma vode. Pri hudi dehidraciji telesa, je prizadeto možgansko tkivo ( atrofija). Možgani uporabljajo električno energijo, ki nastaja poenostavljeno rečeno z vodnim pogonom celičnih energijskih črpalk. Dehidracija zmanjša nastajanje energije v možganih in prikrajšane so mnoge možganske funkcije, ki so od te energije odvisne. Dehidracija v naslednji fazi lahko povzroči sindrom kronične utrujenosti.

Ko se stres začne se v telesu mobilizirajo osnovne snovi iz zalog telesa in pri tem se izčrpa velik del zaloge vode v telesu. Dehidracija povzroča stres, stres pa spet povzroča dehidracijo. Tako smo se znašli v začaranem krogu, ki ga lahko presekamo samo tako, da začnemo uživati dovolj vode dnevno. Za odraslega človeka je to 4 dcl na 10 kg teže. Najbolje je, da se čim več vode popije dopoldne, ko se telo čisti, oziroma pol ure pred vsakim obrokom 2x 2 kozarca vode ter 2 uri po obroku ter pred spanjem. Tako bomo zagotovili dovolj vode v telesu čez dan in noč. V vodi ne smejo biti prisotne sledi težkih kovin. Za neoporečno vodo lahko montirate aqua C filter in ionizator vode.

Hormoni, ki se sprožijo v telesu ob stresu so: endorfini, kortizon, prolaktin, vazopresin in renin-angiotenzin. Pomembne celice kot so živčne celice, imajo veliko vazopresinskih receptorjev. Vazopresin je hormon, ki pri dehidraciji sodeluje pri varčevanju z vodo in njenim razporejanjem glede na prednostno listo. Živčne celice morajo ohranjati vodne poti v svojih celicah "plovne". Da zagotovi vazopresin prehod samo ene molekule vode naenkrat skozi odprtinice, lahko stisne tekočino v določenem predelu. To lastnost imenujemo hipertenzija in je potrebna za enakomerno filtracijo vode v celice, a le v primeru, če ne zadošča prost pretok vode skozi celične ovojnice, v primeru dehidracije. Skratka tudi klasična hipertenzija je posledica premajhnega pitja vode oz. dehidracije.

[ Na vrh ]

Kopriva je prava zakladnica snovi, ki odnašajo strupe iz telesa in mu hkrati dajejo energijo. Nekoč so jo uporabljali za spomladansko 'čiščenje krvi'.

Pomladne mesece, ko so listi še mladi in mehki, lahko torej s pridom izkoristite. Nadenite si primerne rokavice in na neonesnaženih območjih naberite mlade koprive. Ker kopriva s pranjem izgubi pekočo moč, iz listov lahko pripravite mineštro ali rižoto, namaz ali solato.
Spomladi je kopriva idealna za obnavljanje moči in odvajanje vode iz telesa. Znižuje raven holesterola v krvi, učinkovita je tudi proti mozoljem. Koprive so živahen prispevek k dobremu počutju in ena od najmočnejših rastlin za odpravljanje pomladne utrujenosti. Poživljajo presnovo, pospešujejo izločanje presnovnih zaostankov, med njimi sečne kisline, ki se v telesu kopiči zaradi prevelikih količina mesa v prehrani. Koristijo prebavi in zdravemu razmerju črevesne mikroflore v debelem črevesu, saj preprečujejo razvoj škodljivih gnilobnih bakterij. Koprive so kakovostna hrana za zdrave telesne žleze, podpirajo delovanje jeter in žolčnika. Zahvalijo se jim tudi ožilje in sečne poti.

Ni je bolj vroče in 'mesnate' zelenjave od kopriv. Če hočemo beljakovine, so v njih - do 7 %, kar je za zelenjavo izredno veliko. Če bi radi rudnine, jih je v koprivah sploh največ. Da o vitaminih niti ne govorimo. Kadar se nam zahoče flavonoidov in sorodnih antioksidantov, prav tako sežemo po koprivah.

Koprive so periodni sistem elementov v malem in presenetljiv vir nekaterih ključnih rudnin. Vsebujejo pol več kalcija kot kravje mleko. Če je vejica postavljena pravilno, je v njih desetkrat več železa kot v špinači. In cela vrsta drugih rudnin kot so baker, magnezij, kalij itn. Tudi mikroelementov, to je v minimalnih količinah potrebnih rudnin, ne manjka.
V koprivah so beta karoten, vitamin C (vsake od obeh sestavin vsebujejo več kot večina gojene zelenjave), nekateri vitamini skupine B, vitamin K in drugi.

Njihova edina prehranska nedostojnost je v tem, da - podobno kot špinača in nemalo drugega zelenega solatnega listja - vsebujejo nitrate, iz katerih v družbi z beljakovinami v telesu nastajajo strupeni nitrozamini. Toda več ko je sonca, manj je v koprivah nitratov. V njih pa je v vsakem primeru veliko klorofila, ki zmanjšuje škodljive učinke nitratov. Jedi s koprivami pa podobno kot špinačnih vseeno ne pogrevamo, ker pri tem nastajajo nitrozamini.

Zelo znana je 'špinača' iz kopriv, manj znane so koprive kot zelenjavna priloga; da bi jih zamešali v namaz, se morda ne spomnimo. Skratka, to je brezplačna zelenjava, ki jo je povsod dovolj in še preveč, zelenjava, ki po količini in dobrodelnosti sestavin sodi v sam vrh zelenjavnega sveta, divjega ali gojenega.

Ker koprive že na prvi otip vsebujejo veliko ognja, lahko pretirano navdušenje nad njimi v telesu razplamti preveč ognja: preveč ogrejejo želodec in peče nas zgaga. To velja predvsem za koprive, ki jih v solatah in polivkah uživamo surove, ali če jih uživamo v pretiranih količinah. Tudi s pretiranimi količinami poparkov iz posušenih kopriv lahko pridelamo podobne znake.

Sicer pa so kuhane koprive, kljub delni izgubi na toploto občutljivih sestavin, kot je vitamin C, samo dobrodelne. Lahko jih jemo skoraj vsak dan, ne le kot špinačo. Osnovno zelenjavno prilogo pripravimo tako, da jih skuhamo v sopari ali v najmanjši možni količini vode; v drugem primeru jih pojemo s tekočino vred. Začinimo jih z oljčnim oljem (lahko tudi s sezamovim ali kakim drugim hladno stisnjenim oljem), dodamo malce česna in/ali dišavnih zelišč, včasih pa si pomagamo tudi z začimbami. Solimo po okusu ali začinimo s sojino omako. Poleg tega koprive lahko dodamo vsaki zelenjavni juhi, enolončnici in drugim jedem, ki jih sicer pripravljamo z nabrano ali kupljeno zelenjavo.

Vir: Zdravje - Zdravo življenje

[ Na vrh ]

Naj vas nikar ne zavede negativen sloves konoplje. Spoznajte konopljino olje, ki je pravi edinstven zaklad hranilnih snovi in nas varuje pred številnimi obolenji, celo rakom.

Konopljino olje je edinstveno zaradi svojega popolnega razmerja omega 3 in omega 6 maščobnih kislin. Prav tako vsebuje kar 80 odstotkov nenasičenih maščobnih kislin, kar je več od katerekoli druge rastline.

Razmerje maščobnih kislin

Razmerje omega 6 in omega 3 maščobnih kislin, ki znaša 3:1, je odlično za zdravje našega srca in ožilja, izboljša naše možganske funkcije in celo odpravlja depresijo. Konopljino olje vsebuje 23x več omega 3 maščobnih kislin kot olivno olje in 2x več kot repično olje.

Z le žlico kakovostnega konopljinega olja zadovoljimo več kot 90% dnevnih potreb po omega 3 maščobnih kislinah, obenem pa ne zaužijemo nič trans maščobnih kislin.

Fitosteroli proti holesterolu

Konoplja vsebuje tudi fitosterole, ki znižajo raven holesterola v krvi za približno 10 odstotkov.

Vitamin D

Konopljino olje je edino rastlinsko olje, ki vsebuje vitamin D, ki ga potrebujemo za absorpcijo kalcija in je kot takšno odlično vegansko nadomestilo ribjega olja, znanega po visoki vsebnosti omega 3 maščobnih kislin in vitamina D.

Gamalinolenska kislina

Konopljino olje je odličen in edini rastlinski vir gamalinolenske kisline (GLA), ki krepi imunsko odpornost človeškega organizma. Kislina poveča tvorbo prostagladinov in tako pospešuje zdravljenje vnetnih procesov, s tem pa odpravlja težave z nervodermitisom, pri predmenstrualnem sindromu, diabetični nevropatiji in revmatičnem artritisu. GLA prav tako opazno izboljša zdravje las in kože.

Vitamin E

Konopljino olje je bogato z vitaminom E (100-150mg/100g), ki zavira prezgodnje staranje.

Uporaba

Konopljino olje je prijetnega okusa po oreščkih in je odlično za pripravo solat, prelivov in majoneze, medtem ko ga ne uporabljamo za pečenje ali cvrtje.

Kakovost

Pri nakupu bodite pozorni, da izberete konopljino olje iz ekološke pridelave, ki je bilo hladno stiskano.

Vir: zdravje

[ Na vrh ]

Naše okostje vsebuje veliko kalcija, ki se vgrajuje v kosti iz hranil, ki jih uživamo. Kalcij zagotavlja kostem trdnost in moč. Otroci v dobi rasti zamenjajo celotno okostje vsaki dve leti, odrasli pa na sedem do deset let.

Pomembno je torej, da telo v vseh življenjskih obdobjih oskrbujemo s kalcijem, zlasti v otroštvu, med odraščanjem, v nosečnosti in starosti.

Otrokom boste zagotovili dovolj kalcija, če se boste držali naslednjih priporočil:

  • zajtrk naj vsebuje mleko in žitarice,
  • namesto sladkih gaziranih pijač naj vsake toliko raje popijejo mlečni napitek, lahko s sadjem,
  • v prehrano pogosto vključite sveže ali konzervirane sardine,
  • sendvičem, solatam in mesnim jedem dodajte sir,
  • enemu ali dvema obrokoma dnevno dodajte listnato zeleno zelenjavo,
  • otroku občasno ponudite lešnike, orehe, mandeljne,
  • za malico naj bo jogurt.

Otrokom, ki ne marajo mleka in mlečnih izdelkov, zagotovite dovolj kalcija takole:

  • mesnim in zelenjavnim jedem dodajte mleko, jogurt in topljeni sir,
  • sami pripravite mlečno-sadni sladoled in sadne kaše z jogurtom in skuto,
  • zelenjavne jedi lahko garnirate s sirom, okusen je predvsem hrustljavo zapečen,
  • otroku ponudite kakav in mlečne napitke s sadjem.

Pri odraslih že uravnotežena prehrana zagotavlja vnos dovolj velikih količin kalcija. Uravnotežena prehrana vsebuje: sadje in zelenjavo, kruh in žitarice, mleko in mlečne izdelke, pusto meso, perutnino, ribe, jajca, različna jedrca, stročnice.

Vegetarijanci, ki uživajo mleko in mlečne izdelke, zaužijejo dovolj kalcija. Vegani, ki ne uživajo nobene živalske hrane, pa morajo biti zelo previdni: dovolj kalcija lahko zagotovijo s pitjem sojinega mleka (obstaja tudi sojino mleko, obogateno s kalcijem) ter uživanjem sojinega sira in zelene zelenjave. Pogosto je treba kalcij dodajati v obliki vitaminsko-mineralnih dodatkov.

Zelena zelenjava (solata, špinača, brokoli) je bogat vir kalcija, vendar se ta veliko težje absorbira, saj oksalati v zelenjavi in prehranske vlaknine zmanjšajo absorpcijo kalcija v tankem črevesju.

Dober dodaten vir kalcija so:

  • konzervirane ribe, predvsem sardine (pojejte tudi kosti),
  • lešniki in nekatera semena, predvsem brazilski oreh in mandeljni
  • nekatere mineralne vode in 'trda voda' (neprekuhana) vsebujejo celo do 200 mg kalcija v enem litru,
  • posušeno sadje (fige, slive, marelice).

Pri tistih, ki že imajo osteoporozo, se priporoča do 1500 mg kalcija dnevno ali samo s prehrano ali s prehrano in kalcijevimi pripravki.

Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

Ste prepričani, da je solata zdrava hrana? Na videz nenevarna mešanica zelenjave, mesa in sira se lahko hitro spremeni v tempirano bombo, sploh za tiste, ki so na shujševalni dieti.

>solata, sploh če vsebuje meso (piščančje, ribje), trdi sir in polivko, vsebuje približno 500 kalorij in ima veliko več maščobe, kot na primer velik sirov burger (360 kalorij in 18 g maščobe);

>večina solatnih prelivov iz trgovine vsebuje sladkor, navadno kar več kot dve žlički na porcijo; poleg tega večina tovrstnih prelivov preprečuje telesu, da bi vsrkalo antioksidante iz zelene solate in paradižnika;

>steblo zelene vsebuje 6 kalorij, toda organizem med žvečenjem in prebavljanjem ne porabi nič več kot toliko;

>absolutni favorit je rukola, saj vsebuje veliko protirakavih snovi; zaradi vsebnosti luteina, za katerega velja, da ščiti pred rakom in slepoto, je vaša velika zaveznica tudi špinača; na splošno solate s temno zelenimi listi niso bogate s hranilnimi snovmi, zato pa vsebujejo veliko beta karotena; po drugi strani imajo solate s svetlo zelenimi listi, kot sta endivija in ledenka, obilo hranilnih snovi;

>povprečna porcija fižolove solate vsebuje 4 g beljakovin, kar ni dovolj, če naj bo edini vir beljakovin v obroku; za doslednost pri držanju solatne diete in za to, da si zagotovite nujno količino beljakovin, povečajte količino fižola (3/4 skodelice vsebuje 11 g beljakovin) in dodajte dve kuhani jajci (približno 4 g beljakovin) ali 20 g naribanega sira (približno 7 g beljakovin);

>slanina v resnici ni tako grozna, kot ste si mislili - ena rezina slanine (seveda mesnate) vsebuje enako količino maščobe kot dve žlici feta sira ali žlica sončničnih semen;

>zelena solata in paradižnik sta samo dva od najpogostejših 'prenašalcev' salmonele, toksičnega soja bakterije E. coli, a tudi drugih nevarnih mikrobov. Te nevarne snovi vstopajo v zelenjavo skozi gnojila, onesnaženo vodo, ki jo uporabljajo pri vzgajanju zelenjave, a tudi prek kuhinjske deske za rezanje, noža ali umazanih rok osebja, ki pripravlja hrano. Če jeste zunaj doma, ne morete veliko ukreniti, doma pa zelenjavo skrbno operite pod curkom vode;

>ko gre za hranilne snovi, je veliko pomembnejša svežina zelenjave kot način vzgoje. Z vsakim dnem, ki mine od trenutka, ko so zelenjavo obrali, ta izgublja vitamina B in C, a tudi druge hranilne snovi. Tudi toplota in svetloba pospešujeta proces propadanja in izgube teh snovi. Glava solate, ki so jo utrgali včeraj, bo zadržala veliko več hranilnih snovi kot organsko vzgojena solata, ki je že teden dni v vašem hladilniku.

 Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

S homogenizacijo se mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca.

Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega mleka skoraj ni več mogoče kupiti in da večina ljudi ne ve, da homogenizirano mleko samo še po barvi spominja na naravno mleko.

Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni.Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih. Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane.

Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez tehtnega razloga in prav njeno uničenje ima usodne posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka. Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri triletnikih. Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti.

Navajam prevod dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične kemije (3.izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih: Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini tvorijo neprivlačne kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške. Maščobne kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči. Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali smetana) s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo.Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno verižici biserov.. Na posamezne maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže. Zaradi homogenizacije se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein. Emulzija se stabilizira.

Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija.Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje.

Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa: spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega. Sveže kravje mleko je zdravo, nima pa skoraj nič skupnega z mlekom, ki priteče iz tetrapaka. Sveže pomolzeno mleko deluje v telesu bazično. Pasterizirano, sterilizirano, homogenizirano mleko pa v telesu ustvarja kislo reakcijo.  Naše kosti so nekakšna banka našega telesa in shranijo okoli 99% kalcija, 85% fosforja in 60% magnezija. Ko so ravni mineralov v krvi nizke, osteoklasti v kosteh razpadejo, izločijo te minerale in jih odložijo v kri. Prekomerno uživanje živalskih beljakovin povečuje potrebo po kalciju za nevtralizacijo kislin, ki nastajajo pri prebavi živalskih beljakovin.

Kupujte torej nehomogenizirano mleko, še najboljše pa je surovo mleko, ki ga dandanes enostavno dobite na mlekomatih.

 Vir: Kulinarika

[ Na vrh ]

V poplavi seznamov hrane, ki naj bi slabo vplivala na naše zdravje, se je zdaj pojavil še seznam 7 živil, za katere strokovnjaki pravijo, da jih nikoli ne bi smeli jesti.

  • Konzervirani paradižnik

 Notranja obloga konzerve naj bi vsebovala bisfenol-A, sintetični estrogen, ki naj bi vplival na razvoj številnih bolezni - od bolezni srca in ožilja pa vse do diabetesa. Kislost, ki je značilna za paradižnik, pa naj bi bila kriva za sproščanje tega sintetičnega estrogena.

  • Meso goveda, ki ga hranijo s koruzo

 Govedo mora hranjeno samo s senom in ne z žitaricami. Prepričan je, da govedu koruzo dajejo v hrano samo zato, da bi bile živali hitreje pripravljene na zakol. Takšnega mnenja je tudi raziskava, ki so jo izvedli v ZDA. Ugotovili so, da je meso goveda, ki je bilo hranjeno samo s senom, bolj bogato s kalcijem, magnezijem, kalijem, vitaminom E in s številnimi drugimi vitamini in minerali.

  • Pokovka iz mikrovalovne pečice

 Kislina, ki jo dajo v vrečo zato, da se pokovka speče, naj bi povzročala neplodnost. Testiranje na živalih, ki so jih hranili s pokovko, ki je bila pripravljena v mikrovalovki, pa je pokazalo, da je bila ravno pokovka vzrok za pojav raka na jetrih, testisih in trebušni slinavki.

  • Krompir, ki ni organski

Kako veste, da krompir ni organski? Če organsko pridelan krompir pustite nekaj dni pri miru, bo začel kaliti. Z neorganskim se to ne bo zgodilo, ker je obdelan s kemikalijami.

  • Losos, ki je življenje preživel v umetnem bazenu

Ribiči trdijo, da ima tak losos manj vitamina D in več kancerogenih snovi. Zakaj? Če pojeste takšno ribo, pojeste tudi vse, kar je ta riba zaužila.

  • Mleko krav, ki so jim dodajali umetne hormone

Nekateri svojim kravam v hrano ali vodo dodajajo rastni hormon, ker naj bi ta povečal količino mleka. Nekateri od teh hormonov naj bi povečevali možnost infekcij vimen in povzročali celo gnojno mleko.

  • Škropljena jabolka

Obstajala naj bi namreč močna povezanost med pesticidi in pojavom rakastih obolenj pri ljudeh, ki jedo škropljena jabolka.

[ Na vrh ]

Po tem napitku naj bi se odstranila maščoba v žilah.

Operacija srca naj bi ne bila potrebna!!!

Če imamo zoženje žil, popijemo dnevno 0,5 dcl  (en štamperle) napitka

Priprava:

5 neolupljenih limon operemo in drobno narežemo na tanke šnite. Čez noč jih namočimo v slano vodo (jaz uporabljam himalajsko sol, ki se dobi v vsaki trgovini)

Naslednji dan olupimo še 30 strokov česna

Limone (brez vode) in česen zmiksamo!

Dodamo 1 liter vode in vse skupaj zavremo. Ohladimo.

Zmes odcedimo in zlijemo v steklenice.

Napitek hranimo v hladilniku

Pijemo ga dnevno po 0,5 dl pred ali po jedi.

Pijemo: 3 tedne

prekinemo za 8 dni in

nato ponovno pijemo 3 tedne

Samo tako dosežemo pravi učinek. To naredimo enkrat letno

Neugodnega zadaha ni (preverjeno).

Delovanje česna in limone je dobilo veliko priznanje. Ljudje, ki so trpeli zaradi zamašenih krvnih žil lahko zdaj mirno spijo, ker so maščobe v krvi odstranjene.

Ta napitek zelo pozitivno deluje tudi na ljudi, ki imajo paradentozo.

Po tej terapiji se izboljša počutje. Vid in sluh se zelo izboljšata.

[ Na vrh ]

01. Česen odpravi vnetje ušes že v enem dnevu brez antibiotikov

02. Z želodovo kavo nad težave s ščitnico

03. Boleče grlo pozdravite na naraven način

04. Preventivna onkologija se začne v domači kuhinji

05. Čokolada ima na zdravje človeka enak učinek kot kolesarjenje ali tek

06. Utrujenim očem zaradi gledanja v ekran recite konec!

07. Kako se sami lahko znebimo nadležnih želodčnih težav?

08. Kako škodljive so gazirane pijače?

09. Pitje gaziranih in drugih oslajenih pijač je največji prehranjevalni greh

10. Naravni pripravki se v boju z aknami brez težav kosajo z zdravili

11. Preprosta in učinkovita naravna zdravila

12. Nad putiko brez zdravil

13. Atletsko stopalo

14. Zobobol

15. Prhljaj

16. Boleče mišice in sklepi

17. Blažje opekline 

Česen odpravi vnetje ušes že v enem dnevu brez antibiotikov

Če se vi ali vaš otrok pogosto spopadate z vnetjem ušes, nikar ne posegajte po antibiotikih - v le enem dnevu skoraj povsem odpravite težavo s pomočjo preprostega naravnega zdravila.

Ko otroci trpijo za vnetjem ušes, jih običajno odpeljemo k zdravniku, ta pa seveda predpiše antibiotike. Toda slednji ubijejo tudi dobre bakterije, ki pa so izjemno pomembne za naš imunski sistem, zato so otroci izpostavljeni številnim drugim boleznim.

Vnetja ušes običajno povzročijo bakterije, virusi ali glivice v ušesu, zato jih lahko zdravimo sami s pomočjo izjemno učinkovitega a povsem varnega naravnega zdravila - česna.

Vse kar moramo storiti je, da v vodo iztisnemo sok nekaj zrn česna in ga precedimo, nato pa s pomočjo kapalke mešanico nakapljamo v uho. Uporabimo petkrat toliko destilirane vode kot česnovega soka. Česnova voda naj bo v ušesu nekaj minut, da opravi svoje delo, nato pa uho nagnite navzdol, da izteče, ter uho sperite med tuširanjem.

Pri tem velja opozoriti, da je lahko uporaba česna boleča, a bolečina izgine že po nekaj minutah, ko se uho pozdravi pa povsem izgine. Če je bolečina neznosna, izlijte tekočino iz ušesa in prihodnjič uporabite bolj razredčeno česnovo vodo.

Postopek boste morali ponoviti le enkrat ali dvakrat, da boste opazili bistveno izboljšanje.

[ Na vrh ]

Z želodovo kavo nad težave s ščitnico

Sedaj je čas želoda. In če mislite, da je ta dober samo za ozimnico veveric, se motite. Želodova kava je menda odlična za uravnavanje delovanja ščitnice.

Kako se pripravi želodova kava? Zrele želode olupimo, grobo narežemo, dobro posušimo in shranimo na suhem. Pred uporabo prepražimo, zmeljemo in kuhamo približno 10 minut. Kava je okusna in poleg tega, da je dobra, je zelo zdrava. Poleg uravnavanja delovanja ščitnice želodova kava razstruplja organizem, izboljšuje kožo, mozolji izginejo. Priporočajo jo celo za boljši vid.

Rožar Ivan Künzle v knjižici Zdravilna zelišča, ki jo je leta 1914 založila Katoliška bukvarna v Ljubljani, piše: ''Župnik Kneipp priporoča želodovo kavo kot najboljšo in najbolj redilno. Zreli želod suši na solncu, dokler mu ne odpadejo kapice, sesekljaj ga, če ni še prav suh, posuši ga do kraja na peči in semli na kavinem mlinčku prav kakor zrnato kavo. Pristavi želodovo kavo z vodo na ogenj. Ta kava je napram pusti ječmenovi zelo okusna, močna in tako zdrava, da jo smeš dati brez skrbi otrokom.'

[ Na vrh ]

Boleče grlo pozdravite na naraven način

Pričenjajo se hladnejši časi in s tem tudi občasni prehladi in virusna obolenja. Najbolj nadležno pa je vneto grlo, zaradi katerega težko požiramo.

Namesto, da uživate antiseptične tablete in se 'borite' z precej pekočimi spreji za boleče grlo, si lahko zdravilo pripravite kar sami. Proti bolečemu grlu in težkemu požiranju odlično deluje limona, ki je bogata z vitaminom C. Poleg vsega je odličen tudi med in kajenski poper.

Mešanica teh treh sestavin je naravnost 'ubijalska' za bakterije v vašem grlu in bolečina bo odpravljena v kratkem času. Recepr za mešanico je popolnoma preprost. Vse kar potrebujete je:

  • pol žlice medu
  • malo limoninega soka
  • eno četrtino čajne žličke kajenskega popra

Vse skupaj zmešajte in pogoltnite. Mešanico lahko uživate večkrat na dan, pijte veliko čaja in počivajte. Recept za zdravje je zagotovljen!

[ Na vrh ]

Preventivna onkologija se začne v domači kuhinji

Rak je bolezen razvitih dežel. V Sloveniji in sosednjih Hrvaški ter v Madžarski je pričakovati, da bo za rakom do svojega 75 leta zbolel vsak tretji ali četrti prebivalec, vsak šesti pa bo za njim umrl.

A po zadnjih ugotovitvah naj bi bilo pri razvoju rakavih bolezni le deset do dvajset odstotkov dednih dejavnikov. Kaj pa preostalih 80? Kaj lahko storimo sami, da se teh bolezni zagotovo izognemo?

Začeti je treba v domači kuhinji. Na naše zdravje namreč močno vpliva uživanje zdrave in varne hrane. Toksične snovi se pojavljajo v nekaterih živilih kot povsem naravne sestavine živil (denimo piperidin v črnem popru) ali pa so nastale s kontaminacijo. Ko skozi epitel prebavnega trakta te snovi prehajajo v organizem, povzročajo bolezenske spremembe v organizmu.

V hrani živalskega izvora ostajajo škodljivi antibiotiki, pomirjevala, antiparazitski in hormonski pripravki. Na poljih pa pridelke okužijo ostanki strupov zaradi civilizacijskega onesnaževanja zraka, vode in tal.

Obstaja kopica pomembnih navodil, kako pripravljati hrano, da bo zdrava in varna. Enostaven napotek je že: ne pražite v olju, če pa že, potem na čim nižji temperaturi. Predvsem ne jejte mastnega mesa in raje izberite piščančje kot svinjsko.še najbolj priporočljivo je, da je meso, ki ga uživate, iz preverjene ekološke pridelave... in naj bo na mizi največ dvakrat na teden.

Meso pecite na nižji temperaturi (od 140 do 170 stopinj Celzija), pecite manjše kose, da bodo manj časa v stiku z grelno površino, ne prebadajte ga, ampak obračajte z lopatico ali prijemalko, da ne bi iztekali proteini in se ustvarjali škodljivi heterociklični amini.

Mariniranje je zdravo, pomembno je, da meso pred pripravo hranite v hladilniku, klobase je pred pečenjem dobro obariti in odvreči vse zažgane dele.

Če pripravljate meso na žaru, naj maščoba z mesa ne kaplja v ogenj, odlično bi bilo uporabljati vertikalni žar. Pri priljubljenem cvrtju krompirja pa ga je dobro predhodno blanširati in soliti pred peko in dodati origano, ki zmanjša nastanek akrilamida, zmanjšajte tudi čas pečenja, saj temno pečen pomfrit ni zdrav.

Še najbolje je, da hrano pripravljate v parnem kuhalniku, kjer hrana med kuhanjem ne pride v neposreden stik z vodo, kot pri običajnem kuhanju, zato ohrani vsa pomembna hranila.

[ Na vrh ]

Čokolada ima na zdravje človeka enak učinek kot kolesarjenje ali tek

Znanstveniki so ugotovili, da je uživanje manjših količin temne čokolade odlično za zdravje, koristi čokolade pa se lahko primerjajo celo s telesno vadbo. Raziskovalci so se osredotočili na mitohondrije, ki v celicah ustvarjajo energijo, drugače pa jih ustvarjamo pri telesni aktivnosti, odkrili pa so, da rastlinska snov epikatehin, ki se nahaja v čokoladi, stimulira ustvarjanje le-teh. Več mitihondrijev pomeni, da se ustvari več energije, s tem pa se lahko opravi tudi več dela. Telovadba, kot sta kolesarjenje in tek, povečata količino mitohondrijev v mišičnih celicah.  A epikatehin iz semen kakavovca izzove isti odziv - predvsem v srcu in skeletnih mišicah. To seveda ne pomeni, da telesno vadbo povsem zamenjajte s čokolado. V slednji je namreč precej maščob, pa tudi sladkorja (če niste ljubitelj res tiste prave, grenke)... in konec koncev - če je boste pojedli preveč, boste imeli težave z zaprtjem. Odmerjajte si jo torej z zdravo mero...

[ Na vrh ]

Utrujenim očem zaradi gledanja v ekran recite konec!

Dolgotrajno gledanje v ekran vaše oči izjemno utrudi, zaradi česa postanejo suhe, vzdražene, rdeče in zatečene. Kako se lahko znebite teh nadlog? Seveda ne morete prenehati z delom na delovnim mesto, vsekakor pa obstajajo različni nasveti, kako omiliti težave ali pa jih popolnoma preprečiti.

Topel pritisk
Tople dlani sproščeno položite na obraz, globok vdihnite in nato desetkrat pritisnite s spodnjim delom dlani na lica. Uživajte v trenutku in nato počasi poglejte. To je vaja za sproščanje tako obraza, kot tudi oči.

Masaža
Masaža spodbuja solzna kanalčke okoli oči, zato si predel redno masirajte. Z rahlim kroženjem se sprehodite okoli očesa in vajo ponovite na drugem očesu. Lahko zmasirate tudi predel čela in se pomikate navzen.

Telovadba
Pravilno se usedite pred ekran, ne premikajte glave, premikajte le oči. Z očmi poglejte povsem do stropa, nato levo, dol in desno. Vajo večkrat ponovite. Za konce poglejte v daljavo in desetkrat hitro pomežiknite.

Odmor
Na vsakih dvajset minut dela za dvajset sekund umaknite pogled iz računalnika in glejte v daljavo. Sprostite oči in jih po potrebi za dvajset sekund zaprite. Nato nadaljujte vsakih dvajset minut z istim postopkom.

Kapljice za oči
Prva pomoč za utrujene in pekoče oči so seveda vlažilne kapljice za oči. Te pomagajo vašim očem, da vzdržujejo ravnovesje. Izogibajte se kapljicam, ki povzročajo rdeče in pekoče oči, saj tiste oči le še bolj izsušijo.

Pravilno postavljen ekran
Ekran mora biti pravilno postavljen in oddaljen od glave ter telesa. 50 do 100 centimetrov je ravno prava oddaljenost, da lepo vidite. V nasprotnem primeru si povečajte črke. Ekran redno čistite, da se oči ne bodo trudile gledati, prav tako pa zaradi bojše vidljivosti poskrbite, da svetloba pada iz desne strani. Na ekran morate gledati nekoliko navzdol.

Omega-3 maščobne kisline
Recept proti suhim očem so omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v mastnih ribah (denimo v tuni, skuši, lososu, sardinah), laneni in bučnimi semeni, sojinih zrnih, orehi ter lanenim oljem.

Cink
Vid bo zaradi cinka bolj oster, zato redno uživajte špinačo, gobe, telečja jetrca, grah, brokoli in jogurt.

[ Na vrh ]

Kako se sami lahko znebimo nadležnih želodčnih težav

Bolečine v zgornjem delu trebuha ali spodnjem delu prsnega koša, ki so jim lahko pridruženi tudi napihnjenost, pekoč občutek v žlički, slabost, občutek 'teže' po obroku, spahovanje ali zgaga, so pogoste želodčne težave.

V večini primerov težave ne nakazujejo na kakšno resnejšo bolezen in si jih lahko uspešno lajšamo oz jih odpravimo kar sami. Kako?

  • Ne jejte prehitro. Vzemite si čas in hrano temeljito prežvečite, saj boste tako pogoltnili manj zraka, želodcu pa se ne bo treba hitro prilagoditi velikim količinam hrane.
  • Ne mešajte velikega števila živil, hrana naj tudi ne bo prevroča ali premalo toplotno obdelana.
  • Želodca nikoli ne napolnite. Ko vstanete od mize, morate imeti občutek, da bi lahko pojedli še več.
  • Večerjajte pičlo in najmanj dve do tri ure pred spanjem.
  • Ne jejte, kadar ste zaskrbljeni, utrujeni ali slabovoljni, kajti negativna čustva zavirajo nastajanje prebavnih sokov.
  • Pijete lahko pol ure pred obrokom in eno uro po njem. Ob obroku smete piti le mleko, sirotko ali zelenjavno juho.
  • Izogibajte se alkoholu, kavi, črnemu čaju in gaziranim pijačam. Kadar vas zaboli, se odrecite še gorčici, kisu, vloženi zelenjavi, krompirju in mesu. Jejte čim več sočne hrane in čim manj suhe.
  • Redna telesna dejavnost lahko dela čudeže.

Kaj jesti, ko zaboli želodec?

  • Predvsem sadje, saj odplakne ostanke neprebavljene hrane. Najučinkovitejša je limona, posezite pa tudi po grozdju, grenivki, ananasu, pomarančah, jabolkih in hruškah. Iz sadja lahko iztisnete sok in ga zmešate z medom.
  • Pripravite si metin, kamilični ali janežev čaj z medom in limono.
  • Grizljajte korenje, kosite rahlo dušeno zelenjavo, privoščite si lahko tudi sirotko, jogurt in skuto.
  • Hrano začinjajte z ingverjem, koriandrom, kurkumo, kumino, poprom ali rožmarinom.

Recepti, ki lajšajo občutek napetosti v želodcu:

  • sok granatnega jabolka + malce kamene soli in popra
  • sirotka + malce soli in praženih semen kumine
  • sok četrtine limete + skodelica tople vode + pol žličke sode bikarbone
  • svež ananasov sok + ščepec ingverja + ščepec popra + pol žličke sladkorja

[ Na vrh ]

Kako škodljive so gazirane pijače?

Redno pitje gaziranih pijač vam govoto ne bo prineslo zdravja, kaj šele, da bi se z njimi odžejali. Vsebujejo ogromno sladkorja, ki povzroča kopico bolezni.

Sladkane pijače so najbogatejši vir kalorij. V petih žličkah se v kokakoli skriva namreč kar 35–45 % glukoze in 55–56 % fuktoze. Kaj se dogaja v telesu, ko pijemo gazirano pijačo?

Trebušna slinavka z zaužitjem pijače prične nenadoma tvoriti inzulin, krvni sladkor pa se močno poveča. V 20 minutah po zaužitju doseže vrhnjo mejo, jetra pa količine sladkorja pretvorijo v maščobne zaloge. Po 40 minutah se kofein absorbira, zenice se razširijo, krvni pritisk naraste, organizem poveča proizvodnjo dopamina, kar v možganih stimulira center za dobro počutje. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko zaradi kronične povišanosti inzulina v organizmu pride tudi do odpornosti na inzulin, kar pomeni razvoj zdravju nevarnih bolezni - od diabetesa pa do različnih oblik raka.Vsekakor je dobro dvakrat premisliti, preden se lotite pitja gaziranih pijač. Raje posezite po naravnih sokovih, ki vas bodo odžejali in vas zadovoljili z naravnih sladkorjem.

[ Na vrh ]

Pitje gaziranih in drugih oslajenih pijač je največji prehranjevalni greh

Če živite dokaj zdravo, pa kljub vsemu opažate, da ste brez vidnega vzroka pridobili na teži , poglejte v svoj hladilnik. Najdete tam gazirane sladke pijače, sadne napitke in oslajeni ledeni čaj? Lahko ste prepričani, da imajo le-te prste vmes pri vašem nabiranju kilogramov. Poglejmo bolj podrobno, kdo je pravzaprav krivec? To so dodatne kalorije in seveda obilica sladkorja.

Poleg povišane teže za pivce omenjenih pijač obstaja tudi večje tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Če se boste gaziranim pijačam odrekli ali pa vsaj omejili njihovo pitje, si bsote zagotovili, bolj uravnovešeno raven krvnega sladkorja. To pa pomeni manjše tveganje za sladkorno bolezen, bolezni srca in možgansko kap. Gazirane pijače, si predstavljajte kot tekoče sladice, ki predstavljajoi prikrit vir kalorij, ki vas ne zapolni, vsekakor pa zapolni vaš obseg.

Če iz prehrane odstranite 150 kalorij za vsako gazirano pijačo, boste zmanjšali telesno težo in jo lažje ohranili. Ker lahko soda v gaziranih pijačah razžira površino zob, boste imeli močnejšo zobno sklenino in bolj zdrave zobe. Zlasti se izogibajte coli s kofeinom. Cole, ki vsebujejo kofein, povezujejo z nižjo kostno gostoto. Možna izbira je doma pripravljen ledeni čaj, izdelan iz črnega čaja z malo kofeina za poživitev.

Žejo od sedaj naprej gasite z vodo, ugotovili boste, da je to zelo učinkovit način, da zmanjšate pitje sladkih pijač. Vsakodnevne pijače, ki so dobre za zdravje so še čaj, kava, mleko, naravni neoslajeni sadni sokovi. Razporedite si jih čez dan in zmanjšali boste potrebo po gaziranih pijačah. Zvarite si svoj sadni ali zeliščni čaj. Če imate radi sladko si osladite mleko, privoščite si več kakava na dan.

[ Na vrh ]

Naravni pripravki se v boju z aknami brez težav kosajo z zdravili

Akne se običajno pojavijo v puberteti in izginejo, ko vstopimo v svet odraslih. Redki pa niso niti primeri, ko nas akne nikakor nočejo zapustiti, ali pa se celo prvič odrastejo, ko naši hormoni že nekaj časa ne divjajo več. Prav tako, kot akne prizadenejo ljudi različnih starosti, pa so različni tudi učinki zdravil – medtem ko ta nekaterim pomagajo, pa na druge sploh nimajo učinka.

Zakaj se akne sploh pojavijo?

Akne pogosto povzroči povečano izločanje sebuma zaradi povečane količine hormonov, kar se dogaja predvsem, ko smo v puberteti. Maščoba se nabere v porah in jih zamaši, zaradi česar se pojavijo akne. Poleg tega težave s kožo povzročajo tudi mikroskopske pršice, ki živijo na obrazih večine ljudi.

Zeliščna zdravila

Zdravila za zdravljenje aken so nevarna in imajo nešteto stranskih učinkov. Zato se raje držite pravilne nege obraza in se poslužite naravnih zdravil.

Ker morate obraz ohraniti karseda čist, se ga nikar ne dotikajte z rokami. Druga skrajnost je pretirano umivanje kože, ki slednjo izsuši, zaradi česar se prične pospešeno mastiti, da bi nadoknadila za izgubljeno. Obraz dvakrat dnevno umijte z naravnim milom, kot je afriško črno milo, in se ga ne dotikajte.

Sedaj je čas za zdravljenje. Preizkusite lahko sledeča naravna zdravila:

Olje čajevca – uničuje bakterije in pršice, ki jih povezujemo z aknami. Čajevec je izjemno učinkovit pri boju z aknami, saj lahko njegov učinek primerjamo z zdravili na recept.

Olje sivke – olje sivke ima antibakterijske in protivnetne lastnosti. Primešajte ga čistilu za obraz ali ga nakapljajte na vato ter ga z njo nežno nanesite na mozolje.

Rman – rman za zdravljenje aken uživamo v obliki čaja. Rastlina je bogata z minerali, ostanek čaja pa lahko nanesemo neposredno na kožo.

Regrat – kot rman, regrat telesu pomaga izločati bakterije. Poleg tega stimulira jetra in prebavo, s tem pa telesu pomaga izločati tudi toksine in prekomerne količine hormonov. Jemo ga svežega ali pijemo v obliki čaja.

Ognjič – ognjič odlično blaži vnetja in je antibakterijski, torej ima točno tiste lastnosti, ki odpravljajo akne.

Kamilica – tudi kamilica deluje protivnetno. Iz nje pripravimo čas, ki ga spijemo in nanesemo na kožo.

Vrtnična voda – vrtnice delujejo antibakterijsko, najbolje pa je, da uporabimo vrtnično vodo, ki jo na obraz nanašamo kot tonik.

Aloe vera – pomiri razdraženo kožo, pomaga celiti rane in deluje protivnetno.

Brez sprememb ne gre

Akne v veliki meri povzroča tudi nekakovosten življenjski slog. Predvsem hrana z visokim glikemičnim indeksom je lahko pomemben povzročitelj vaših težav.

[ Na vrh ]

Preprosta in učinkovita naravna zdravila

Že več kot sto let se ljudje v veliki večini zanašamo na zdravila, ki jih množično proizvaja farmacevtska industrija, pozabljamo pa na dobra stara naravna zdravila.To pa seveda ne pomeni, da so naravna zdravila zato kaj manj vredna ali manj učinkovita od sintetičnih. Ravno nasprotno. naravna zdravila so bogastvo in v zadnjih letih se jih v moderni medicini tudi vsebolj spoštuje. Mnogi sodobni pripravki temeljijo na naravnih sestavinah.Seveda je odveč poudariti, da so naravna zdravila boljši za organizem, saj nimajo stranskih učinkov, kot jih ima večina sintetičnih zdravil.

Poglejte, kako si z enostavnimi plodovi narave lahko povrnete zdravje in dobro počutje:
Limona
V starih časih so verjeli, da limona odpravlja anksioznost, veča sposobnost pomnjenja ter izboljšuje kakovost spanja , koristila pa naj bi tudi prebavi. Kasnejše raziskave so dokazale, da ta prepričanja sploh niso zgrešena. Limona dokazano res pomirjujoče deluje na možgane in preprečuje anksioznost, blaži pa celo simptome demence. Najbolj se priporoča uživanje čaj iz limone, ki se ga lahko uživa vsak dan.

Čebula
V mnogih kulturah je čebila tradicionalno veljala za rastlino, ki rešuje veliko zdravstvenih težav. Uporabljali so jo v boju proti sladkorni bolezni, dihalnih težav, prehladov in prebavnih motenj. Ljudje so pili sok iz čebule, saj so verjeli, da jih bo to pozdravilo. Najnovejše raziskave so dokazale, da je čebula res zelo koristna v primeru različnih zdravstvenih problemov. Res zmanjšuje simptome diabetesa in ščiti pred kardiovaskularnimi boleznimi. Preprečuje tudi vnetne procese v organizmu in prebavo ščiti pred kroničnimi obolenji, odlična pa je tudi kot preventiva pred rakom dojk. Skratka, čebulo je treba uživati čim pogosteje. Če je ne prenašate surove, jo skuhajte, saj s kuhanjem ne izgubi svojih zdravilnih učinkovin.
Paprika
Stoletja je paprika veljala za 'zdravilo za vse'. Ljudje so jo uporabljali kot zdravilo proti bolečinam  pa tudi kot afrodiziak.  Kasneje je bilo dokazano, da je paprika res dober analgetik. paprika vpliva na kemične procese v možganih, ki so zadolženi za bolečino in jo zmanjšuje. Odlična je za odpravljanje bolečin v mišicah kot tudi tistih bolečin, ki so posledica artritisa in operacij. Poleg tega je paprika odlična za hujšanje, saj pospešuje izgorevanje maščob - predvsem tistih, ki se nabirajo na trebuhu. Skratka, ko se odločite za hujšanje, je dobro imeti vedno pri roki papriko.

Banana
Tradicionalno se je verjelo, da je banana pravi balzam za kožo. Uporabljali so jo za celjenje ran po pikih žuželk, poškodbah in opeklinah. Da je banana res odlična za kožo so potrdile tudi znanstvene raziskave. Banana deluje protivnetno, dobra pa je tako za zunanjo kot tudi notranjo uporabo. Na kožo se ponavadi dajejo tiste starejše in mehkejše banane. Banana je dobra tudi za prebavo. Danes mnogi lepotni proizvodi temeljijo na banani, ta rumeni sadež pa naj bo tudi vse pogosteje na vašem jedilniku.

Peteršilj
Včasih so s peteršiljem reševali urološke probleme. Še danes je tako, saj je peteršilj temelj mnogih sodobnih zdravil za težave ledvic in mehurja. Peteršilj pospešuje odvajanje urina, zato se ga priporoča predvsem osebam, ki trpijo zaradi vnetja mehurja ali ledvičnih kamnov. Posebno koristen je čaj iz peteršilja, dobro pa je uživati tudi svež peteršilj. Zato nikaz ne skoparite s peteršiljem, ko ga dodajate različnim kulinaričnim specialitetam, saj je zelo koristen za organizem.
Glog
V starih časih je bil glog nezamenljiv pri zdravljenju kardiovaskularnih bolezni. Uporabljali so ga v primeru visokega krvnega tlaka, oslabljene srčne mišice ter srčne aritmije. Čeprav je medicina naredila velik korak naprej v zdravljenju kardiovaskularnih bolezni, pa znanstveniki še danes priznavajo dobre lastnosti gloga. Glog je poln antioksidantov, ki so zelo koristni za zdravje srca in regulirajo krvni tlak. Glog danes lahko uživate v obliki čaja ali v kapsulah. Če imate težave s krvožilnim sistemom, morate vsaj dvakrat na teden organizmu privoščiti glog. Kako ga boste konzumirali, je odvisno od vas.

[ Na vrh ]

Nad putiko brez zdravil

Putika je ena izmed številnih oblik artritisa, ki pa je na srečo dobro ozdravljiva.

V zadnjih letih so namreč postala priljubljena naravna zdravila za putiko, saj ima večina zdravil zanjo številne resne stranske učinke. Prav nasprotno imajo naravna zdravila pozitivne učinke na celotno telo in ne zgolj na putiko. Putika se pojavi, ko se raven sečne kisline dvigne visoko nad normalno, kar povzroči hude napade bolečine, otekanje, rdečico in vnetje. Kristali sečne kisline v obliki igel se zapičijo v sklepe in tako povzročajo nepredstavljivo bolečino. Sčasoma lahko takšni napadi privedejo do poškodb sklepov.

Debelost in nepravilno prehranjevanje občutno povečata tveganje za nastanek putike, ki jo imenujemo tudi bolezen bogatašev, saj jo povezujemo s pretiranim uživanjem bogate hrane in alkohola. Poleg tega je lahko putika podedovana, povzročajo pa jo tudi ostre diete, določena zdravila, prenajedanje, stres, operacije in poškodbe sklepov.

Ob napadu je dva tedna priporočeno uživanje le surovega sadja in zelenjave. Pijte sveže stisnjene sokove iz zelene ali naravne koncentrate soka višnje, ki jih redčimo z destilirano vodo. Tudi sicer dnevno zaužijte skodelico višenj, sečno kislino pa bodo nevtralizirale tudi jagode in borovnice.  Druge jedi, ki jih je varno uživati med napadom, so riž, proso, škrobna zelenjava, zelena zelenjava, koruza, semena in žita.

Izogibati se morate vsemu mesu, sardinam, morski hrani, gobam, arašidom, špargljem, alkoholu in dietnim napitkom. Prav tako omejite vnos kofeina, cvetače, fižola, leče, ovsa, špinače in kvasa.

Pomagate si lahko tudi z zelišči, kot so kamilica, meta, kurkuma in rman. Priporočeno je tudi uživanje alfa alfe, najbolje v obliki kalčkov. Pomembno je tudi, da zaužijete dovolj vitamina B12, vitamina E in drugih B vitaminov, vsemu temu pa dodate še redno vadbo, ki pospešuje prekrvavitev.

Pijte ogromno vode, da sečno kislino odplaknete iz telesa.

Na prizadeti sklep položite obloge iz gline ali aktivnega oglja, kar bo iz sklepa odstranilo toksine, ali pa sklep eno uro namakajte v kopeli z aktivnim ogljem ali glino.

[ Na vrh ]

Atletsko stopalo

Smrdeče noge in glivice lahko poskušate ugnati tako, da si večkrat tedensko pripravite slano kopel, potem si noge osušite in jih na rahlo zdrgnite s česnovim sokom. Ali pa noge namočite v kopel, pripravljeno iz vode in jabolčnega kisa. Menda sta oba domača tretmaja zelo učinkovita v boju proti neprijetnemu vonju nog in glivicam, če ju le izvajate redno. Če pa se izkaže, da vam to domače iztrebljanje nadležnih glivic ne odgovarja, se lahko po pomoč še vedno zatečete k zdravniku oziroma farmacevtu, ki vam bo svetoval, katero mazilo vam bo pomagalo.

Smrdeče noge in glivice lahko poskušate ugnati tako, da si večkrat tedensko pripravite slano kopel ali kopel iz jabolčnega kisa.

[ Na vrh ]

Zobobol

Če vas boli zob, morate seveda takoj oditi do zobozdravnika, a da boste lažje zdržali do trenutka, ko se boste usedli na zobozdravniški stol, in ublažili oteklino, si lahko menda na zob, ki vas boli, položite zmečkan česen, ki velja za naraven antibiotik. Dlesni okoli bolečega zoba pa si lahko zmasirate z naravnim eteričnim oljem nageljnovih žbic. To namreč vsebuje skoraj čisti evgenol – substanco, ki učinkuje razkuževalno in jo zato dodajajo tudi v zobne paste, ustne vode ter celo v zobozdravstvene mase oziroma zdravila, ki jih v zobozdravstvu uporabljajo za zdravljenje zobnih korenin.

[ Na vrh ]

Prhljaj

Preden začnete uporabljati takšne in drugačne močne šampone ter balzame za iztrebljanje prhljaja lahko poskusite z jabolčnim kisom. Njegova najpomembnejša učinkovina je namreč ocetna kislina, ki ohranja ustrezen pH-lasišča in tako uspešno preprečuje prhljaj. Večkrat tedensko si ga utrite v lase in lasišče, potem pa sperite z vodo. Če vam jabolčni kis preveč smrdi, lahko poskusite tudi z gelom aloje vere. Na lasišču ga pustite nekoliko dalj časa, na primer 20 minut, in ga izperite. Menda ob redni uporabi obe domači zdravili uspešno odpravljata prhljaj.

Aloje vera ima številne zdravilne učinkovine. Med drugim pomaga pri celjenju opeklin in pri odpravljanju prhljaja.

[ Na vrh ] 

Boleče mišice in sklepi

Če nimate artritisa, gripe ali katerega drugega stanja, ki bi lahko bilo krivo za bolečine v sklepih ali razbolele mišice ter ki zahteva obisk zdravnika, potem lahko poskušate bolečine ublažiti sami. Boleče dele si masirajte z arniko. Ta zdravilna rastlina namreč pospešuje prekrvavitev kože in tkiv. V razbolelem tkivu preprečuje zastajanje krvi in hkrati pospešuje vsrkanje zunajžilne krvi ter vanj prinaša hrano in bele krvničke.

[ Na vrh ]

Blažje opekline

Če ste se opekli na štedilniku, pečici, likalniku in opeklina ni huda, vendar nočete, da bi vam od nje ostala brazgotina, potem opečeno mesto najprej shladite z mrzlo vodo, nato pa rano namažite z gelom aloje vere, katerega učinkovine spodbujajo celjenje poškodovanega tkiva. Če pa gela aloje vere nimate pri roki, lahko na opečeno mesto nanesete tudi ribjo mast, ki vsebuje veliko vitaminov A in D, ki spodbujata celjenje in obnavljanje kože. Enak učinek naj bi imel tudi med, ki poleg tega, da spodbuja regeneracijo kože, blaži tudi bolečino. Menda pa pri opeklinah pomagajo tudi obloge iz surovega krompirja, ki ga približno na centimeter debelo položite na opeklino in pustite učinkovati kakšno uro ali dve.

[ Na vrh ]


"Moja  mama jemlje 4 jedilne žlice pireja od celih konzerviranih špargljev zjutraj in pozneje čez dan. To počne nekaj več kot mesec dni. Mama je sicer na kemoterapiji zaradi pljučnega raka v  plevralnem območju III stopnje, število rakastih celil v markerju  je v preteklem tednu padlo z 386 na 125. Njen onkolog je naslednjo  kontrolo naročil šele čez 3  mesece."**


ČLANEK!
Pred  nekaj leti sem spoznal osebo, ki je iskala šparglje (odslej ŠP) za prijatelja, ki je imel raka. Dala mi je fotokopijo članka, naslovljenega "Šparglji za raka"  natisnjenega v Cancer News Journalu, decembra 1979. Vsebino pom posredoval tako,  kot je bila posredovana meni. Jaz sem biokemik, specializiran na področju  zdravstvenih diet s čimer se ukvarjam že 50 let.**

Pred  nekaj leti sem bral o odkritju Richarda R. Vensala, D.D.S. da ŠP morda zdravijo  raka. Vzpostavil sem stik z njim in od takrat delava na tem projektu, vmes pa sva  nabrala številne pozitivne zdravstvene slučaje, od katerih nekaj navajam  tu:
 Slučaj  1: Moški, z skorajda brezupnim slučajem Hodgkinove bolezni (rak limfnih vozlov)  je bil popolnoma nesposoben. V roku enega leta od začetka terapije s  ŠP  njegovi zdravniki niso mogli odkriti nikakršnih sledi o raku, on pa je spet  popolnoma aktiven.
Slučaj 2: uspešen 68-letni poslovnež, ki je bolehal za rakom na mehurju se je  zdravil 16 let. Po letih medicinskih terapij, vključno z obsevanjem, je začel s ŠP terapijo. V roku treh mesecev so pregledi pokazali, da je njegov tumor na mehurju izginil in da so ledvice normalne.
Slučaj 3: moški, ki je imel pljučnega raka: 5. Marca 1971 je bil na operacijski  mizi, ko je ugotovljeno, da je njegov rak tako razširjen, da se ga ni dalo  izrezati. Kirurg ga je zašil ter njegov slučaj razglasil za brezupnega. 5. Aprila  je moški slišal za zdravljenje s ŠP in takoj začel s terapijo. Avgusta je  rentgenski pregled pokazal, da je rak izginil.**
Slučaj 4: Ženska, ki se je leta borila s kožnim rakom. S časom se je razvilo kar  nekaj dodatnih žarišč, kar je njen zdravnik ocenil za napredovalo bolezen. Po  treh mesecih terapije s ŠP pa je ugotovil, da se je stanje zelo izboljšalo in da  je koža spet v redu. Ista bolnica je zatrdila, da so ji ŠP pozdravili tudi  ledvično bolezen, s katero se je borila od leta 1949. Imela je že 10 operacij  ledvičnih kamnov in je prejemala invalidnino zaradi diagnoze, da je njena  bolezen neozdravljiva. Ozdravitev pripisuje terapiji s ŠP.

Sam  nisem bil presenečen s temi rezultati, kajti "Elementarna medicina", ki jo je  leta 1854 napisal profesor na Univerzi Pensilvanije, navaja, da so šparglji bili  uporabljani kot ljudsko zdravilo proti ledvičnim kamnom. Navedel je celo  preizkuse o zmožnosti ŠP, da raztopijo ledvične kamne,ki so bili narejeni leta 1739! Poglejte letnico!
Predstavili  bi tudi druge slučaje toda medicinsko okolje otežuje pridobivanje  tozadevnih zdravstvenih dosjejev, zato apeliram na bralce, da posredujejo te  dobre novice naprej in pridobijo veliko število potrditev,  kako bi  medicinske skeptike prepričali o  tem neverjetno enostavnem  in naravnem zdravilu.
Šparglje  je pred uporabo treba prekuhati in zato so konzervirani šparglji uporabni, tako  kot sveži. Sam sem se pozanimal pri dveh vodilnih proizvajalcih konzerviranih ŠP  - Giant in Stokely – ter dobil zagotovilo, da ti znamki ne vsebujeta  pesticidov ali konzervansov.

Prekuhane  ŠP v mikserju zmešajte v pire in ga dajte v hladilnik. Bolniku dajte 4 polne  jedilne žlice pireja 2 krat dnevno - zjutraj in zvečer. Pire se lahko razvodeni  in pije kot topel ali hladen napitek. Ta terapija je zasnovana na sedanjih  spoznanjih, lahko pa se odvisno od vrste slučaja, doza tudi poveča in prilagodi  potrebi , škoditi ne more. Običajno je prvi znaki izboljšanja pokažejo že po 2-4  tednih terapije.

 Kot  biokemik sem prepričan v staro reklo "to kar zdravi lahko prepreči", zato po tej  logiki oba z ženo pijeva pijačo od ŠP ob obrokih. Po 2 žlici pireja razredčimo z  vodo in pijemo ob zajtrku in večerji - jaz vroče, žena hladno.....Že leta oba  redno kontrolirava kri, kot sestavni del pregledov.
Zadnji pregled krvi pri  specialistu za zdrave prehranske navade je pokazal znatno izboljšanje v vseh  pregledanih elementih. Te izboljšave pripisujem terapiji s ŠP.
 Kot biokemik sem naredil obsežno raziskavo vseh aspektov rakavih obolenje in  tudi vseh predpisanih terapij. Kot rezultat te študije sem prepričan da ŠP  zelo dobro sodijo v zadnje teorije o zdravljenju raka.
Šparglji  vsebujejo lepo količino proteinov poimenovanih histones, za katere se verjame,  da so aktivni v procesu rasti celic. Zaradi tega verjamem, da se lahko reče, da  ŠP vsebujejo snov, ki jo imenujem normalizator rasti celic, kar ima za posledico  njeno delovanje na raka in tudi kot splošnega telesnega tonika. Kakorkoli in ne  glede na teorijo, uporaba ŠP kot jo mi priporočamo je nenevarna. Nihče, niti zvezne zdravstvene oblasti, vam ne morejo preprečiti, da jo uporabite, naredi pa vam lahko veliko dobrega.
 Ameriški  Nacionalni Institut za Raka je potrdil, da je ŠP najvišje na lestvici testirane  hrane po vsebini glutathiona, ki se smatra za enega najmočnejših  ANTI-KANCEROGENOV in ANTI-OKSIDANTOV.**

[ Na vrh ]

Srčne bolezni

Naredite mešanico medu in cimeta.
Namažite jo na kruh in jo jejte redno za zajtrk namesto masla in marmelade. Zmanjšuje holesterol v arterijah in preprečuje srčni napad. Prav tako preprečuje ponoven napad pri ljudeh, ki so že utrpeli prvega. Redna uporaba zmanjša težave z lovljenjem sape in okrepi srčni utrip. V ZDA in Kanadi, kjer ta produkt uporabljajo v domu ostarelih, so odkrili, da se žile revitalizirajo in čistijo.
Piki insektov
Zmešajte žlico medu in dve žlici mlačne vode ter žličko cimeta v prahu. Zmešajte sestavine in nežno nanesite na mesto pika. Bolečina bo izginila v minuti ali dveh.
Artritis
Zmešajte skodelico vroče vode z dvema žlicami medu in žličko cimeta v prahu, spijte eno zjutraj in eno zvečer. Če redno pijete, se tudi kronični artritis lahko ozdravi. V študiji, ki so jo naredili v univerzi Kopenhagen, so zdravniki pacientom vsak dan dali pred zajtrkom žličko medu in pol žličke cimeta. V enem tednu je od 200 pacientov 75im bolečina popolnoma izginila. Po nadaljnjem mesecu so bili praktično vsi pacienti brez bolečin, čeprav nekateri skorajda niso mogli več hoditi.
Izpadanje las
Plešasti oz. ljudje s težavami z izpadanjem las lahko dodajo v najbolj toplo olivno olje, kar ga prenesejo, žličko medu in žličko cimeta v prahu in nanesejo na lasišče. Zmes nanesite za 15 minut po tuširanju.
Infekcija ledvic
Pripravite kozarec mlačne vode in jo zmešajte z dvema žličkama cimeta v prahu in žličko medu. Ta zmes uniči klice, ki so povzročile infekcijo ledvic. Pijte zjutraj in zvečer, dokler infekcija ne izgine.
Boleči zobje
Naredite kremo iz 5 žličk medu in žličke cimeta in namažite zob, ki boli. Ponovite najmanj 3x dnevno.
Holesterol
2 žlički cimeta zmešajte s 3 žličkami medu in 16 enotami vode. Pijte 3x dnevno, zmanjšanje holesterola za 10% se pokaže v 2 urah. V kolikor to prakticirate redno, lahko zmanjša raven holesterola na raven normale.
Prehlad
Da bi popolnoma pozdravili težave s sinusi, kronični kašelj ali običajni prehlad, zmešajte žličko mlačnega medu z 1/4 žličke cimeta v prahu in ga pogosto jejte.
Prebava
Mešanica medu in cimeta prav tako olajša vetrove, okrepi imunski sistem in olajša težave s prebavo.

Starost – pomlajevanje
Če zaužijete med s cimetom redno, prav tako odstranjuje sledi staranja. Zmešajte 4 žličke medu, žličko cimeta in 3 skodelice vode. Iz teh sestavin pripravite čaj in pijte 1/4 skodelice 3x - 4x dnevno. Med ohranja kožo svežo in mehko ter ublaži učinke staranja. Z njim si lahko pripravite osvežilne maske za kožo. Prav tako podaljšuje življenje.

Hujšanje
Dnevno, pol ure preden gresta spat in pol ure pred zajtrkom, spijte med s prevretim cimetom v skodelici vode.

Boleče grlo
Pojejte vsake 4 ure žličko medu zmešane s pol žličke jabolčnega kisa.

Med

Sam med krepi srce. Lahko ga uporabljamo kot mazilo skupaj z 20-30 kapljicami ameriškega slamnika. Tako dobimo odlično sredstvo za rane, tvore, kraste. Rane, ki se slabo celijo premažemo z mešanico medu in sveže naribane korenine hrena, namesto nje lahko uporabimo tinkturo hrena. Med je čudovito zdravilo pri artritisu in putiki. V ta namen zmešamo 4 žlice medu in čajno žličko v prah zmlete gabezove korenine ali tinkture. Mešanico dobro premešamo in segrejemo v vodni kopeli. Še vroče polagamo na boleča mesta na roke, komolce, kolena, noge, členke. Najbolje, da to napravimo zvečer in obkladek pustimo čez noč. Čez obkladek lahko damo še filter vrečko kamilice, da se toplota dlje obdrži, ves obkladek pa zavijemo z volneno ruto.

Vir: Dr. Alfred Vogel-   Ljudski zdravnik

[ Na vrh ]

ANGELIKA - korenina

živčno pogojene želodčne težave zaradi modernega načina življenja(s tresi, jeza, duševni nemiri), razkužuje črevesje, preprečuje napenjanje, pospešuje izločanje žolča, vode iz telesa, proti kašlju

ARNIKA - cvet

za obkladke pri poškodbah, hitro blaži bolečino, zdravi odprte, celo gnojne rane, pri vnetjih v ustih, razkužuje

ARTIČOKA - listi, korenine 

pripravki pospešujejo delovanje jeter, spodbujajo nastajanje in izločanje žolča, znižujejo količino holesterola, blažijo občutek polnosti

AMERIŠKI SLAMNIK 

utrjuje imunski sistem: antibiotični, protivirusni, protiglivični učinek uporabljajo ga kot čaj, kapsule, kapljice (tinkturo)

BALDRIJAN -korenina 

pomirja živčnost in razdraženost, proti nespečnosti, pomirja srčne nervoze BAZILIKA - rastlina

proti napenjanju in vetrovom pri želodčnih motnjah, pri pomanjkanju teka, živčnosti, nemiru in nespečnosti

BELA MRTVA KOPRIVA 

z notranjo in zunanjo uporabo uspešno zdravi beli tok, neredne in boleče menstruacije (skupaj z rmanom)

BELA OMELA 

uravnava previsok krvni tlak, za krepitev utrujenega srca, pri artrozah, okrevanju po boleznih, proti raku

BEZEG - cvet 

pospešuje potenje pri vročinskih boleznih (spodbuja obrambne snovi telesa), deluje preventivno proti gripi, prehladom

BOREČ 

spodbuja znojenje, izločanje adrenalina, mleka, urina; lajša izkašljevanje, revmatične bolečine; olje iz semen proti mačku, uravnava menstruacijo

BREZA - list 

eden najboljših diuretikov (odvaja vodo iz telesa), za odstranjevanje kamnov iz mehurja in ledvic

BRIN- jagode 

pospešuje odvajanje vode iz telesa, učinkuje proti revmatičnim težavam, pri boleznih ledvic prepovedana uporaba

BOROVNICE - plod 

proti driskam, zlasti pri majhnih otrocih, hitro in dalj časa zaustavi driske z gnilobnimi procesi v črevesju

BRŠLJAN - listi 

za zdravljenje astme pri otrocih, oslovskega kašlja, kašlja, bronhitisa, ima antibiotični učinek, plodovi strupeni

BRŠLJANASTA GRENKULJICA 

proti kroničnemu nahodu, bronhitisu, gripi, vnetju sluznice nosu, srednjega uiesa in sinusov

ČEMAŽ

čisti kri, organizem, preprečuje poapnitev žil, ugodno vpliva pri kožnih boleznih ČRNA META

pomirja krčevit kašelj, olajšuje izkašljevanje, mehča sluznice ENCIJAN korenina

spodbuja tek, izločanje žolča, pri želodčnih krtih, pri napenjanju in krčih v črevesju FIŽOL - luščine

pospešuje odvajanje vode iz telesa - za čiščenje krvi, pri zastajanju seča, vodenici, ledvičnih kamnih, protinu, išiasu

GABEZ - korenina

samo zunanje: pri kostnih poškodbah, ranah, ki se težko celijo; zlomih, izvinih, izpahih, nategnjenih mišicah, kitah

GLADEŽ

pospešuje odvajanje vode iz telesa

GRŠKO SENO

zunanje: protivnetno; kašasti obkladki pospešujejo izgnojenje podkožnih tvorb; čaj, začimba: znižuje krvni sladkor, spodbuja prebavo; afrodiziak

GLOG - vršički

poživlja, krepi in neguje srce, pri težavah s krvnim obtokom, motnjah srčnega utripa, normalizira krvni tlak

GORNIK (URSI) - list

učinkuje pri boleznih ledvic, mehurja in drugih sečnih poti HlBlSKUS - cvet

osvežilni napitek kiselkastega okusa; je zdrav in odžeja, deluje rahlo odvajalno

HMELJ

proti nespečnosti; krepi živčni sistem; umirja, slabi spolno slo HRAST - skorja

zaustavlja driske , krepi delovanje črevesa, pri okužbah dlesni, žrela, ustne votline, pri vnetju oči, vlažnih ekcemih

ISLANDSKI LIŠAJ

za zaščito sluznic ustne votline, žrela, želodca in črevesa pred dražljaji in vnetji, proti kašlju, vnetju mandeljnov

JABOLKO (kot čaj)

učinkuje krepčilno; odvaja vodo; proti-revmatično; spodbuja prebavo, delovanje jeter, razkužuje; hladilno vpliva pri prehladih z vročino; ugodno vpliva na celostno presnovo; odpravlja ekceme, pomirja, pomaga pri hujšanju; pektin v jabolčnem mesu deluje kot goba - vsrkava tekočine in strupene snovi v črevesju; čreslovine zavirajo razvoj drobnoživk, kar ugodno vpliva pri črevesnih boleznih

JANEŽ - plod

proti napenjanju in vetrovom v črevesju; krepi želodec in olajšuje kašelj JEGLIČ- korenina

proti kašlju, pri kroničnem bronhitisu, olajšuje kašelj in pospešuje odvajanje seča JETIČNIK- rastlina

proti bolečinam v prsih, za lajšanje pljučnih in jetrnih težav, revma, protin JEGLIČ - cvet

deluje proti nespečnosti; pomirja; proti nervozi, histeriji, vrtoglavici; pri povečanem srčnem utripu

KAMILICA - cvet

pri akutnih želodčnih težavah, ublaži bolečine in pomiri želodec; za izpiranje gnojnih in počasi celečih se ran

KAPUCINKA

vsebuje naravne antibiotike (fitoncide), ki povečujejo odpornost organizma; tudi odlično sredstvo proti prhljaju (spiranje s čajem)

KIJASTI LISIČJAK

ljudsko zdravilstvo ga uporablja pri vnetju in cirozi jeter, krtih, težkem dihanju, bolečih sklepih - kot čaj ali blazino iz lisičjaka

KORDABENEDIKTA

- grenčine spodbujajo izločanje želodčnih prebavnih sokov; povečujejo količino žolča; domače zdravilstvo jo uporablja za jetra

KOLMEŽ korenina

pri neješčnosti, želodčnih, črevesnih in žolčnih težavah; spodbuja prebavni sistem; pri odvajanju kajenja

KOPRIVA listi

za spodbujanje celotne telesne presnove; za zdravljenje protina, revmatičnih obolenj, pri težavah z žolčem, jetri in prostato

KORUZNI LASKI

zelo pospešujejo izločanje seča, pri shujševalnih kurah KOMARČEK - plod

za lažje izkašljevanje, sredstvo proti napenjanju in vetrovom v črevesju KRHLIKA

odvajalo, čaj ni primeren za trajno uporabo! Ni primeren za nosečnice! KRVAVI MLEČNIK

sok sveže rastline proti bradavicam; čaj za žolčne težave (proti krčem, akutnim in kroničnim težavam); sprošča krče žolčnika, črevesja

KRVOMOČNICA (smrdljička)

krči žile in tkivo; zaustavlja različne krvavitve (iz nosu, pri premočni menstruaciji, iz zlate žile in iz raznih ran); krepi organizem

KUMINA- plod

najboljše sredstvo proti napenjanju; pri boleznih jeter in žolča; proti kašlju LAKOTA

čisti kri, odvaja vodo; očisti ledvica, jetra, vranico, trebušno slinavko; za kožne bolezni; pri luskavici, kožnem raku (kot mazilo)

LANENO SEME

odlično in učinkovito odvajalo pri kroničnem zaprtju, pri vnetju ust, žrela, dlesni, želodčne sluznice, hripavosti

LAPUH - list

olajša izkašljevanje, zmehča sluzi v bronhijih, ublaži muke bolnikov s kroničnim bronhitisom

LIPA - cvet

povzroča potenje, pri prehladih, povezanih s povišano telesno temperaturo; spodbuja obrambno sposobnost organizma

LUČNIK

priljubljeno sredstvo proti kašlju; blaži draženje na kašelj in olajšuje izkašljevanje MAČEHA DIVJA

-pri kožnih boleznih, predvsem pri krastah in ekcemih majhnih otrok (za pripravo hrane otrok uporabimo čaj namesto vode); učinkovit tudi pri trdovratnih aknah (učinkuje 8- tedenska čajna kura, hkrati je potrebno s čajem umivati kožo)

MATERINA DUŠICA

sprošča krče in razkužuje; za zdravljenje pljuč in bronhijev, želodca in črevesja; blaži kašelj in oslovski kašelj, astmo

MELISA - list

pomirja živce in učinkuje pri nespečnosti META - list

proti želodčni slabosti, siljenju na bruhanje ali bruhanju; pospešuje izločanje žolča in nastajanje žolča v jetrih

MAJARON

pri težavah z želodcem, črevesjem in žolčem, slabi prebavi, pomanjkanju teka, napenjanju in driski; tudi odlična začimba

MATE ČAJ

osvežujoča in okrepčilna pijača; vsebuje preko 20 aminokislin in vitaminov; spodbuja delovanje srca in ožilja; pospešuje prebavo, zmanjšuje apetit in utrujenost; Indijanci ga že od davnih časov uporabljajo za spodbujevalne napitke

MEHURJASTA HALOGA

povečuje količino joda, mineralnih soli in mikroelementov; deluje proti debelosti in celulitu; pospešuje presnovo; zmanjšuje kopičenje maščob v krvi in kalorij v telesu (pospešuje izgorevanje hrane!), zato je koristna tudi pri celulitu (upor. Obloge-obkladke in čaj)

MOČVIRSKI OSLAD

čaj priporočajo pri hujših prehladih, revmatičnih bolečinah (vsebuje salicilno kislino!) pri želodčnem čiru; znižuje izločanje želodčne kisline

MORAČNIK (konjska griva)

utrjuje imunost; pri gripi, mrzlici, bronhitisu, trdovratnem nahodu in revmatičnih stanjih; pri stiskanju v prsih, zadahu iz ust

OGNJIČ - cvet

zdravi rane, ki se težko celijo, pri vnetju nohtnega korena, blaži krče, vpliva na izločanje žolča

OLJKA - list

pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka OREH - list

za kožne bolezni: ekcemi, akne; za zdrav. vnete želodčne sluznice, razdražene črevesne sluznice pri driskah, vnetja (dlesni)

OVES (rastlina)

proti depresijam, nespečnosti; krepi in poživlja delovanje živčevja; znižuje holesterol; krepčilo za celoten organizem, tako za telesno kot za živčno oslabelost (kot čaj in kopeli); celotna rastlina z zrnjem uravnava pomanjkanje hormonov, se dobro obnese pri degenerativnih boleznih in odpravlja dolgotrajne in ponavljajoče prehlade

OŽEPEK (IZOP)

povzroča znojenje, lajša izkašljevanje; odpravlja trebušne krte z vetrovi; čisti zasluzene dihalne poti; pomirja; tudi začimba

PEGASTI BADELJ

krepi jetra in spodbuja njihovo delovanje; varuje in obnavlja poškodovana jetra (alkohol!); povečuje mlečnost; učinkuje protidepresivno

PELIN - rastlina

pri slabi prebavi, pomanjkanju teka, nezadostnim delovanjem želodca z napenjanjem in občutkom napetosti, za nemirni žolč

PLAHTICA

-krči in stiska tkivo; uravnava menstrualni cikel; preprečuje vnetja; celi rane; odpravlja vaginalni izcedek (upor. zunanje za izpiranje)

PLEŠEC - rastlina

lajša menstrualne težave, uravnava delovanje, krepi oslabelo srce, predvsem pri starejših; uravnava previsok in prenizek pritisk

PLJUČNIK- list

blaži vnetja sluznic v želodcu, prebavilih, ustih, žrelu; pri bolečinah v grlu, hripavosti, kašlju, driski

POTROŠNIK

čisti organizem; je grenak tonik; sredstvo za spodbujanje in krepčilo PRESLICA - rastlina

pri revmatičnih težavah, kroničnem kašlju, otekanju nog, težavah z mehurjem, čiščenju krvi, vnetjih žrela

PTIČJA DRESEN - rastlina

kot sestavina čajev proti kašlju in pljučnim boleznim ter čajev za čiščenje krvi; spodbuja presnovo

RANJAK (cvet)

pogosta sestavina čajnih mešanic za pomladanske in jesenske kure za čiščenje krvi; koristen za spiranje ran, ki se težko celijo

REGRAT - list, korenina

pospešuje delovanje ledvic, jeter, poveča prekrvavitev vezivnega tkiva; proti nastajanju žolčnih kamnov, izboljša splošno počutje

REPIK (GRADIŠNIK)

stiska tkivo, zaustavlja krvavitve: spodbuja izločanje vode in pretok žolča; protivirusno delovanje; zaustavlja driske pri otrocih

REPINEC

antibiotični, antirevmatični učinek; spodbuja izločanje urina in znojenje; preprečuje akumulacijo (nalaganje) maščob v telesu; pomaga izločiti strupene snovi iz organizma; vsebuje neke snovi, ki zavirajo rast tumorjev

RMAN - rastlina

aromatična grenčica, pospešuje tek; pri težavah s črevesjem in žolčem, ustavlja krvavitve pljuč, črevesa, nosu, maternice

ROŽMARIN - list

spodbuja krvni obtok in uravnoveša živčnini sistem, zvišuje krvni tlak, kopel je poživljajoča

ROBIDA - list

izvrsten osvežujoč in krepčilen napitek: čreslovine v listih ustavljajo driske ROSNICA

vsebuje snovi, ki vplivajo na obolenje žolčnih vodov, ker preprečuje krče in urejajo izločanje žolča: hitro prežene slabost in bruhanje

SENA - list

najzanesljivejše in najučinkovitejše odvajalo, kar jih poznamo, ni priporočljiva dolgotrajnejša uporaba

SIVKA - cvet

pomirja osrednje živčevje dihal, odpravlja nespečnost, zapira pri driskah SHII-TAKE GOBA

znižuje holesterol, deluje antivirusno, antitumorno; utrjuje imunski sistem SLEZ - korenina, listi

lajša sluznična vnetja, kožna vnetja, pomirja kašelj, olajšuje izkašljevanje; proti želodčnim in črevesnim bolečinam

SLEZENOVEC - cvet, list

proti kašlju, pri vnetjih v ustih in žrelu, za izpiranje in grgranje, skupaj z jegličem primeren za otroke: mehča sluz

SLADKI KOREN

lajša izkašljevanje, znižuje holesterol; nevtralizira želodčno kislino pri čiru; ni primerno za ljudi s povišanim tlakom

SMETLIKA

deluje blažilno na sluzne membrane in očesno veznico; izostruje vid; popravlja kratkovidnost; blaži otekline vek in oči (zunanja uporaba)

SMILJ PEŠČENI

umirja kašelj, olajšuje izkašljevanje; blaži napade astme in alergična vnetja nosne sluznice; tudi začimba

SONČNICA - (cvetni list)

znižuje vročino pri prehladnih in gripoznih obolenjih; primerna mešanica z lipo; krepi obrambne moči organizma

SPORIŠ

pri nespečnosti in živčni napetosti; krepi imunost pri vročičnih stanjih; izboljšuje delovanje jeter, spodbuja izločanje mleka

SRČNA MOČ

uporablja za grgranje pri vnetjih v ustih, žrelu, dlesnih, mandljih; notranja uporaba: pri črevesnih motnjah, napenjanju in zlasti driski

ŠENTJANŽEVKA

deluje pomirjevalno, pomaga pri depresivnih stanjih; spodbuja delovanje prebavnih žlez in krvni obtok

ŠETRAJ

- spodbuja tek, pospešuje prebavo, preprečuje napenjanje in vetrove v črevesju, pomaga pri kašlju in driskah

ŠIPEK -plod

zaradi mnogih vitaminov je preventivno sredstvo pri prehladih, oslabelosti, infekcijah, vročinskih boleznih

TABEEBO skorja

zaradi velike vsebnosti železa ščiti celice organizma; ugodno deluje na srce, presnovo: pri revmi,raku

TAVŽENTROŽA - rastlina

spodbuja tek, krepi delovanje želodca, pospešuje izločanje želodčnega soka, preprečuje napihovanje; pri telesni, živčni preobremenjenosti

TIMIJAN - list

pri krčevitem kašlju, bronhitisu, astmi, revmi, slabih živcih; pospešuje tek in prebavo TRPOTEC- list

odlično sredstvo proti kašlju, pri vročinskih, pljučnih in bronhialnih boleznih VINSKA RUTICA

lahko pomirjevalo in uspavalo za pomirjanje krčev in odvajanje vode, spijemo največ dve skodelici dnevno; ni za nosečnice!

VRBA- lubje

vsebuje spojine salicilne kisline (podobno aspirinu - vendar naravno); proti vročini, spodbuja potenje, blaži bolečine (revma)

VRBOVEC - rastlina

pomaga pri težavah s prostato, vendar ljudsko zdravilstvo močno precenjuje njegov učinek

ZLATA ROZGA

pri vnetju sečnega mehurja in ledvic, pospešuje odvajanje vode; pri bolečem uriniranju; spodbuja presnovo

ZELENI ČAJ

vsebuje snov katehin, ki zavira razvoj raka; vsebuje Se veliko vitamina C, A, B1,B2, B12, karotin, kalcij, kalij, fosfor, magnezij, baker, cink, nikelj in fluor (pomemben pri preprečevanju kariesa); učinkuje tudi proti holesterolu, znižuje krvni tlak, preprečuje nastanek arterioskleroze in možganske kapi. Zaradi cinka, bakra in fluora je pomemben za nosečnice!!!

ŽAJBELJ - list

pri vnetju dlesni, ustne votline in žrela; pomirja in omejuje potenje; ugodno vpliva na želodec in črevesje, lajša krče

ALOJA

aloja izboljša prebavo

krepi imunski sistem

preprečuje zastrupitve

blaži vnetja

deluje proti virusom

uničuje bakterije, glivice

blaži bolečino

bolezni limfnih žlez, jeter ledvic

vzdržuje psihično in fizično ravnovesje

blaži depresijo, potrtost

blaži alergije

uporablja-mo jo pri bronhitisu, astmi, kašlju

pri sladkorni bolezni - izloča sladkor iz telesa

znižuje holesterol v krvi

uporabljamo jo pri črevesnih in želodčnih težavah BALZAMINKA

dišeči vratič

naravni zdravilni žvečilni gumi

za želodec - napihnjenost: požveči list (v starih časih so ženske, ko so šle k maši dale v žep list balzaminke in ga nato dale pod jezik

prežene lakoto

preganja mačka

čudovita začimba za golaž

BELA OMELA

Samo namakamo ! !

povečuje presnovo (zaprtje)

zvišuje dejavnost žlez v vseh prebavilih, tako se s tem odpravijo kronična zaprtja z vsemi neprijetnimi stranskimi pojavi

zabasanost, napenjanje

začenjajoča zlatenica

uredi pomanjkljivo izločanje žolča in uredi delovanje trebušne slinavke, tako težje pride do pojava sladkorne bolezni

omela dobro delujejo pri izčrpanosti

poapnenju žil

starostne okvare srca

motnje krvnega obtoka, pa naj bo tlak previsok ali prenizek - spravijo omela v red

uredi obtok, okrepi srce

pri šumenju v ušesih

OMELA veljajo za najboljše zdravilo pri vseh boleznih zaradi premočnega delovanja ščitnice

OMELA - čudovita v meni

BREZA

Brezovo medeno vino:

Medeno vino od soka breze je star recept za čiščenje krvi, pljuč, ledvic, jeter. Prav tako pa pomaga tudi pri revmi, artritisu in pri odpravi peska iz ledvic in mehurja.

2 l brezovega soka

1l belega vina

2 kg medu

V deblo breze izvrtaj luknjo 5 cm v katero vstavite plastično cevko in jo nastavite v steklenico v katero se nataka brezov sok par ur. V sok takoj vmešati med - mešati, da se raztopi in nato dodati vino.

Medeno vino hranimo v hladilniku. Uporabljamo ga 2x dnevno po 1 dcl, dokler tekočine ne porabimo.

ČEMAŽ

Uporabljamo pri:

proti poapnenju žil

zvišanem pritisku

čisti želodec, črevesje

krepi organizem

odpravlja lišaje in izpuščaje

Njoki s čemažem

50-60 g listov čemaža

1 kg krompirja

2 jajci

350 - 400 g moke

Sol

3 žlice masla

100 g gorgonzole

Liste čemaža dobro nasekljamo. Olupljen krompir skuhamo in zmečkamo, posolimo, dodamo jajca, moko in zrezan čemaž ter vmesimo testo. Testo oblikujemo v tanke klobasice ter ga narežemo na koščke. Njoke kuhamo v slani vodi 10-15 minut, jih odcedimo in naložimo v ognjevarno posodo. Na rahlem ognju segrejemo maslo in gorgonzolo. To prelijemo po njokih. Posodo z njoki postavimo v pečico segreto na 2000C za 15 minut, da na površini njoki dobijo hrustljavo skorjico.

ČRNA DETELJA

Črna detelja vsebuje velike količine fitoestrogena, kateri so v svoji sestavi slični ženskim hormonom, zato se črna detelja s pridom uporablja pri težavah v menopavzi. Raziskave so pokazale, da se učinki uporabe pokažejo v 6 tednih uživanja in sicer v 84 %. Istočasno pa so raziskave pokazale, da črna detelja tudi upočasni staranje kože.

krepitev organizma

lajšanje kašlja

tinktura - notranja uporaba pri luskavici sirupi iz poparka za odpravo suhega kašlja

uporaba pri vnetju sluznice vseh vrst

okrevanje po boleznih

odlično sredstvo za čiščenje krvi

ČRNA META (grenka)

Danes ponovno raste njena veljava. Uporabljamo jo:

za vse dihalne poti

vzpostavljanje reda v prebavnem traktu

pospešuje delovanje jeter in izločanje žolča

ureja neredno menstruacijo

zdravi srce -živčni srčni utrip

apetit, astmi, depresiji

hemoroidi, jetra, pljuča

histerija, nespečnost, zlatenica

GLOG

je odlično sredstvo za srce - pri najrazličnejših težavah s srcem in krvnim obtokom tudi če ga uporabljamo dolgo zanesljivo ne škoduje glog je izredno priporočljiv po 60 letu ker poživlja in ko srčna mišica prične slabeti

pri motnji srčnega utripa

po srčnem infarktu

pri srčni nervozi

plodovi ustavljajo drisko

pri nespečnosti

za odvajanje vode

KAPUCINKA

Domovina kapucinke sta Peru in Mehika, kjer raste kot trajnica. Pri nas jo gojimo kot enoletnico, največ v okrasne namene. Vse veE pa se uporablja tudi v zdravstvene namene, saj je rastlina z najmočnejšim ANTIBIOTIKOM v naravi. S pridom jo uporabljamo kot naravno zdravilo pri vseh vrstah prehladnih obolenj. Rastlina ima posebno dober baktericidni učinek. Kot naravni antibiotik povečuje odpornost organizma. Pomaga pri prebavi in zdravi okužbe sečnih poti. Alkoholni izvleček se uporablja kot tonik za lasišče, uživajo se sveži listi, cvetje in popki. Vsa rastlina je nekoliko pekočega okusa in spominja na krešo. Rastlino imenujejo tudi Ijubček. Semena in popke lahko vlagamo in jih s pridom uporabimo pozimi. Prav tako je rastlina koristna v vrtu, saj sosedne rastline brani pred raznimi škodljivci in ušmi. Torej je kapucinka lepega videza in velike koristi v zdravstvu.

vsebuje antibiotične učinkovine

okrepi obrambne sposobnosti telesa

pomaga čistiti kri

izredno priporočljiva je za starejše ljudi ker vsebuje veliko žvepla

uporaba pri okužbi ledvic in sečnih vodov

odlično sredstvo proti prhljaju na glavi

v času prehlada uživati 2x dnevno po 4 sveže liste s kruhom. Prehlada se hitro znebite

za zimo vložimo zelena semena kot kumarice. Vsak dan zaužijemo do 5 semen IZOP ALI OŽEPEK

Pomaga pri:

boleznih dihal

bronhialni katar

težki sapi

astmi

čisti kri

deluje pomirjevalno za želodec, črevesje, vetrove

spodbuja delovanje prebavnega trakta Uporabljamo ga kot začimbo.

Pri prehladih (tudi astmi) cvetoč ožepek posušimo in ga zmeljemo v mlinčku za kavo. Zmešamo 11 medu z 4 žlicami mletega ožepka. To zaužijemo vsako jutro po 1 žlico.

To rastlino bi morala imeti vsaka družina v vrtu !!

PEGASTI BADELJ

Pegasti badelj:

krepi jetra in spodbuja njihovo delovanje

varuje in obnavlja poškodovana jetra

učinkuje protidepresivno

povečuje mlečnost pri dojenju

pomaga pri zamašenosti jeter

listi posušeni ali sveži imajo polovično učinkovitost

zelo uspešen je pri želodčnih težavah

pri ženskih težavah

pri golenskih razjedah

MATERINA DUŠICA

krepčilo za želodec in živce. Pomaga pri nespečnosti odraslih in otrok. Izkazala se je kot ena najmočnejših naravnih antiseptikov. Pomaga pri:

lajša izkašljevanje

proti nagnjenju k pijači - alkohol

ohranjanju vitalnosti, zavira staranje in v obliki napitka ohranja vitalnost, 2-3 skodelice čaja dnevno

Je preventivno učinkovita pri prehladu.

4 žlice posušene in zmlete materine dušice zmešaj v 1l medu. Pojej 1 žlico na tešče.

LISIČJAK

Pomaga pri:

trdovratnem obolenju mehurja

kroničnem zaprtju, hemoroidih

obolenju jeter

proteinu -revmi

vnetju jeter, ciroza jeter

krčih v nogah

KOPRIVA

Krepi odpornost, čisti in krepi kri, je diuretik pri vnetju ledvic, sečil. Uporabljamo jo pri slabokrvnosti, prebavi, obrabi hrustanca, revmi, prostati, sečni kislini.

Koprivni listi (vrhovi) vsebujejo veliko železa, kalcija, kalija, natrija, fosforja, magnezija, silicijeve kisline, ter vitaminov A, B2, C in K.

Koprivni sirup

250 g svežih listov koprive zmleti ali drobno nasekljati, preliti z 1,5 1 vrele vode. Pokrito naj stoji čez noč nato precediti in koprive dobro stisniti. Tekočini primešati 1 kg medu ali sladkorja in kuhati 10 minut na blagem ognju. Vzamemo 3x dnevno po 1 žličko.

Ravioli s koprivo

300 g moke

3 jajca

3 žlice olja

100 g listov koprive

100 g svežega sira

70 g parmezana

Sol, poper, muškatni orešček

Iz moke, jajc, olja in soli pripravimo testo ki naj nekaj časa počiva. Testo razvaljamo 1 mm debeline in s kozarcem izrežemo kroge.

Liste oz. vršičke mladih kopriv kuhamo v slani vodi 5 minut, jih odcedimo in nasekljamo. V to zmes umešamo nariban sir, parmezan, sol, poper, muškatni orešček. Nadev naložimo na kroge testa, ga prepognemo in stisnemo kraje. To naj počiva najmanj 1 uro, nato raviole skuhamo v slani vodi, odcedimo, prelijemo z maslom ali drobtinami.

Koprivove krompirjeve kroglice:

400 g mladih listov koprive

800 g krompirja

150 g svežega sira

50 g ribanega parmezana

2 jajci

250-300 g pšenične moke

100 g masla.

Koprive prekuhamo cca 5 minut v osoljeni vodi, jih odcedimo in nasekljamo. Krompir skuhamo, pretlačimo, posolimo, dodamo sir in parmezan, jajce, moko in zrezane koprive. Umesimo čvrsto testo. S pomočijo žlice in moke za posip oblikujemo kroglice, katere kuhamo 15-20 minut v osoljeni vodi. Kuhane in odcejene kroglice malenkostno zabelimo z maslom in jih na krožniku po želji posujemo s parmezanom ali drobtinami.

KOSTANJ (jedilni)

Kostanj ima zelo veliko kalorično vrednost. Za otroke je kostanj kot nalašč - krepi. V kostanju je fosfor. Je dober posebno za ljudi, ki veliko umsko delajo. Vsebuje tudi inozit - pomanjkanje tega povzroča izpadanje las. Inozit preprečuje nabiranje maščob v jetrih. Kostanj pa ni za sladkorne bolnike, ker je v njem prevet škroba in sladkorja. Kostanj rahlo zapira in napenja. Kostanjev med je dober pri prehladnih obolenjih.

DIVJI KOSTANJ

Kostanj olupi, nastrgaj na repo, posuši, nato zmelji na kavni mlinček.

noževo konico prahu daš na jezik, da se počasi topi - neverjetni učinek pri prehladu. S količino ne pretiravaj!

uspešen pri zdravljenju hemoroidov (tinktura)

za zdravljenje ven - mazila, kapljice

proti revmi - mazilo

krepi ožilje - mazilo

izredno učinkovit pri preganjanju moljev

MAČJA META

Deklica za vse ! (izrednega okusa)

Mačjo meto dodajamo lahko prav v vse mešanice čajev. To je sredozemska meta.

2 skodelici dnevno zmanjša verjetnost sive mrene

pri boleznih dihal, prehladih

pri artritisu - revmi

pri slabokrvnosti

poparek za masažo lasišča

zunanje pri hemoroidih

pri otroških prebavnih motnjah

driski, koliki

pri neredni menstruaciji

nespečnost, razdražljivost

pri neplodnosti (Bosna)

odvračalo za listne uši

MARJETICA MALA

olajša izkašljevanje

čisti kri

koristna pri jetrnih obolenjih

liste uporabljamo za namaze s skuto

cvetke namočene v razžvrkljanem jajcu na rahlo prepražimo na maslu, zalijemo, dodamo začimbe po okusu - čudovita juhica po okusu in na pogled.

OVES

Oves ima veliko hranilno vrednost. Bogat je z minerali in vitamini. Od vseh zdravilnih rastlin vsebuje največ cinka.

Z rednim uživanjem zmanjšuje količino sladkorja v krvi. Oves jača organizem po prebolelih boleznih. Je tudi dober izvor železa. Poleg zrnja je zdrava tudi slama, katera se priporoča za kopel pri revmi in artritisu. največ zdravilnih snovi pa vsebuje še zeleni oves v času cvetenja, ko vsebuje mlečni sok. Takrat oves nabiramo in sušimo za čaj kateri je zelo učinkovit pri vnetju želodčne sluznice in črevesja. Deluje tudi na razpoloženje. Oves naj bi pili ljudje, ki imajo slab spanec. Oves znižuje visok krvni tlak, umirja živce. Ovsene jedi krepijo telo in izboljšujejo počutje.

Pripravimo pa lahko tudi tinkturo:

100 g ovsenega semena zmeljemo in prelijemo s 5 dcl 70 % alkohola. Stoji naj 2 tedna z

večkratnim pretresanjem. Držati na temnem in hladnem prostoru.

Tinkturo uživamo 3x dnevno po 10 kapljic ali za boljše spanje 30 kapljic v mlačni vodi.

PERUJSKO VOLČJE JABOLKO

Užitna in zelo zdravilna je notranja češnjica. Ovojnica je zelo strupena.

Uživamo vedno surovo

za pospeševanje izločanja vode iz telesa

pri boleznih sečnega mehurja in ledvic

pri revmatičnih obolenjih

za zniževanje vročine

raztaplja ledvične kamne

pri težavah z jetri in žolčnikom

pri bolečih sklepi 20 dni jemo notranje češnjice in količino počasi stopnjujemo. REGRAT

Regrat znova in znova pridobiva na slovesu.

če ti primanjkuje Kalija - uživaj veliko regrata (znaki - krči pri srcu)

čisti kri, sečila

pri poapnenju žil

hemoroidih

pri slabi prebavi

nepogrešljiv pri sladkornih bolnikih

pri bolezni jeter, vranice

v pri slabem izločanju žolča

VAŽNO popkov ne zavračamo kot smo jih včasih, temveč jih porabimo v solati ali jih Se celo vložimo.

ŠIPEK

Šipek vsebuje veliko C vitamina in Se vitamine A, B, B2, K1, F ter še veliko drugih zdravilnih snovi. Šipek je izreden za preventivo pri prehladnih obolenjih. Deluje tudi kot blago odvajalo.

Pri kuhanju šipkovega čaja se C vitamin ne izgubi, kot pri drugih čajih. Koristen je tudi za sečne poti.

TOPINAMBUR

ali ameriški krompir, jeruzalemska artičoka, laška repa.

Zaradi inulina so gomolji pomembni pri prehrani sladkornih bolnikov. Najbolj zdravi za uživanje so surovi.

ZLATA ROZGA

Zlata rozga je odlična

pri obolenju sečnih poti

obolenju črevesja

krvavenju iz črevesja

čudovito se obnese pri čustvih (smrt) oz. pri duševnih obremenitvah, težkih čustvenih pretresih

zvečer piti zlato rozgo pri zaprtju

pri jetrnih težavah

pri revmatičnih obolenjih (mešanica)

obolenju prostate (mešanica)

SLABA CIRKULACIJA

Rožmarinov liker:

80 g rožmarina

20 g timijana

100 g sladkorja

1 l alkohola

Sladkor raztopi v alkoholu, dodaj rožmarin in timijan. Postavi za 2 meseca na sonce, precedi. Pred uporabo naj stoji še dva meseca.

DOBRI ČAJ (mešanica)

liste črnega ribeza

malinove liste oz. vršičke

liste gozdne jagode

liste gozdne robide - se fermentira.

Ta čaj je izredno okusen in služi kot nadomestek zelenemu čaju.

BEZGOV SIRUP

Bezgove jagode osmukamo s kobulov in operemo. Vzamemo:

2 litra bezgovih jagod

1 liter vode

Kuhamo v emajliranem loncu 20 minut, nakar to pustimo stati 24 ur.

Naslednji dan tekočino odcedimo in ji primešamo sladkor po želji, cimetove palčke ter nageljnove žbice ter ponovno vremo 10 minut. Pustimo, da se malo ohladi (cca 5 minut), nato pa napolnimo steklenice. Na liter sirupa dodamo za odrasle 1 dcl domačega žganja, za otroke ne dodajamo ničesar.

Pijačo pijemo šele tedaj, ko je stala 3 mesece v hladnem in temnem prostoru.

Bezgove jagode so pravi zaklad vitaminov in mineralov. Ob uživanju tega sirupa (0,2) dnevno ne bomo imeli prehladov in tudi splošno počutje bo dobro.

Osebe z visokim krvnim pritiskom naj z uživanjem te pijače ne pretiravajo.

TERJAK

Bezgove jagode prekuhavamo, pretlačimo skozi sito, dodamo masi enako količino sladkorja in kuhamo toliko časa, da povre na polovico. Shranimo ga v steklenih kozarcih.

Dober krepilni čaj pripravimo tako, da damo v skodelico vrele vode žličko terjaka.

IZOP ali OŽEPEK

(Hyssopus officinalis)

Rastlina je zelnata trajnica, njena domovina je Sredozemlje, vendar je prezimno trdna in jo kultivirano gojimo v vrtovih. Glede na njegovo koristnost je OŽEPEK pri nas premalo poznan. Pomemben bi lahko bil v ekološkem kmetovanju, saj naj bi odganjal listne uši kapusovega belina, polže in še nekatere druge škodljivce.

Nabiramo cvetočo rastlino in jo uporabljamo kot čaj ali začimbo.

OŽEPEK:

pomaga pri astmi, bronhialnem katarju, težki sapi, pri zasluzenosti dihal, pri vnetju ustne votline - grgrati;

za spiranje vnetih oči;

deluje pomirjevalno

čisti kri;

zelo koristen pri oslabelosti prebavnega trakta.

RECEPT:Cvetje namočimo v olivno olje in postavimo za tri tedne na sonce. To je odlično sredstvo za vtiranje udov, ohromelih od kapi.

Cvetje posušimo - zmeljemo v kavnem mlinčku.

- 3 velike žilice zeli vmešamo v en liter medu. Je odlično pri prehladih ali pa vzamemo preventivno vsak dan po eno žlico.

Rastlina je zelo uporabna v kuhinji (sveža ali suha ), pri fižolovih jedeh (vetrovi), pečenkah, enolončnicah, pri svežih solatah, lahko pa pripravimo namaz s skuto.

Omenimo še to, da so ožepek že v svetopisemskih časih šteli med najdragocenejše zeli, zato vam priporočam, da si rastlino posadite na vrt. Ni zahtevna za vzgojo, je lepa in še zdravilna.

RABARBARA (oksalati) največ v koreninah

REGRAD - korenine

SLEZENOVE korenine - samo namakati -odlično

ALOJA - močno odvajalo - stalno jemanje škodljivo antrikanoni dražijo stene črevesja

RICINUS: spada med strupene - je drastično zdravilo olje ricinus pa je varno (v lekarnah)

SENA ČAJ: samo namakati čez noč

čudovito izprazni črevo (v lekarni)

LAN : naravno varno zdravilo

do 3 žlice na dan med jogurt (zmleti) prebava se zagotovo uredi

KUGLICE: smokve, slive, sena čaj -zmleti

PIVSKI KVAS: se zaprtje popolnoma uredi

SONCNICNA SEMENA: so absolutni zmagovalec nad zaprtjem

MANJ KRUHA: manj težav

GLAVNATA SOLATA, RADIČ - veliko uživati

BELA OMELA: odlično - samo namakati

SLEZENOVEC ali AJBIS: očisti in zdravi črevesne stene

samo namakati in piti po požirkih cel dan

ČAJI: orehovi listi, listi artičoke, bezgove suhe jagode, kamilica (blage), kopriva, pelin, potrošnik, črn trn, krhlika, plod koriandra

OLIVNO OLJE: 1 žlico na tešče + 2 dcl mlačne vode povrhu prebava se zagotovo uredi po 1 tednu.

ZAPRTJE

Prašek rmanovih cvetov z sokom grenivke(grejpfruta)

Posušene cvetove imamo zmlete.

Sok grenivke stisniti, dodati malo mlačne vode.

Zjutraj na prazen želodec vzeti 1 malo žličko praška in poplakniti s sokom grenivke. S tem receptom se prebava hitro in varno uredi.

AMERIŠKI SLAMNIK (Echinacea purpurea L.)

Zelnata trajnica iz družine nebinovk (Asteraceae).

Udomačena imena za ameriški slamnik so: ježnica, ehinaceja, rudbekija; škrlatna rudbekija, rdeča rudbekija.

Ameriški slamnik je zelnata -trajnica in zraste do 1 metra visoko. Sadimo ga na sončno stran vrta. Zaradi izredne lepote cveta, ga pogosto sadijo v vrtove kot okrasno rastlino, ne vedoč o zelo zdravilni rastlini.

Zdravilne lastnosti so znanstveno dokazane pri ameriškem slamniku in ga na veliko uporabljajo v zdravilne namene farmacevtski industriji. V Sloveniji izdeluje tovarna Lek zdravilo IMUNAL.

Z malo truda lahko pripravke iz ameriškega slamnika na enostaven način pripravimo tudi doma.

Priprava: dobro očiščene korenine, katere smo nabrali zgodaj pomladi ali jeseni, narežemo ali zmeljemo. Nato damo to zmes v steklen kozarec in zalijemo z jedilnim alkoholom v razmerju en del pripravljene zmesi in pet delov jedilnega alkohola. Steklen kozarec tesno zapremo in ga hranimo v temnem prostoru in ga večkrat pretresemo. Po dveh tednih namakanja precedimo korenine ameriškega slamnika skozi gazo.

Uporabimo lahko tudi nadzemeljski del ameriškega slamnika ob cvetenju. Rastlino lahko narežemo ali zmeljemo, prav tako namočimo v jedilnem alkoholu, pustimo stati 14 dni, da se izlužijo zdravilne učinkovine in nato precedimo. Ta tinktura vsebuje malo manj zdravilnih učinkovin.

Uporaba: dnevno uporabljamo 20 do 30 kapljic.

Čaj: je brez vrednosti, ker se vsebnost zdravilnih učinkovin izgubi zaradi sušenja droge.

Galenski pripravek je sredstvo za povečanje odpornosti in preprečevanje prehladov, virusnih obolenj (gripa), bronhitisa, pljučnice, podpora pri zdravljenju kemoterapije, šenu in glivičnih obolenj. Ameriški slamnik poveča obrambno moč človeškemu telesu.

[ Na vrh ]

Ali ste vedeli, da kar tretjino svojega življenja prespimo? Ali ste se ob tem zamislili nad kakovostjo vašega spanca? Ali ste tudi vi med tistimi, ki dolge ure nemo gledate v strop, štejete ovce, vaša glava pa je polna nemirnih misli in skrbi?

Vsi, ki so že kdaj okusili pasti nespečnosti, vedo, da gre za trdovratno nevšečnost, ki hitro lahko preraste svoje okvire in ob ne ukrepanju postane prava bolezen z doživljenjskimi posledicami.

 Ob hitrem življenjskem ritmu pogosto pozabimo na zdravo življenje in tudi na zdravo spanje. Za boljši spanec lahko veliko naredite že, če spremenite slabe življenjske navade. Zbujali se boste zadovoljni, spočiti in polni življenjske energije.

Kaj lahko naredite sami?

- Ustrezne spalne navade imajo pri zdravljenju nespečnosti vsekakor prednost pred zdravil.
- V posteljo pojdite vedno ob istem času in tudi vstajajte ob istih urah. Tega urnika se držite tudi ob vikendih ali na počitnicah.

-Postelja naj bo namenjena spanju, ne pa delu, gledanju televizije, branju ipd. Čas, ki ga aktivno preživite v postelji, lahko spremeni način spanja.
- Izogibajte se popoldanskemu in večernemu dremežu.
- Pred večerjo ali v popoldanskih urah si privoščite telovadbo. Rekreacija je eden od najboljših pripomočkov za zdrav in sproščajoč spanec. Izogibajte pa se telesnim dejavnostim tik pred spanjem.
- Dve uri pred spanjem si privoščite toplo kopel. Ta spremeni telesno temperaturo ter omogoči hitrejši in lažji spanec. Kopel tik pred spanjem ima ravno nasproten učinek.
- Pol ure pred spanjem počnite kaj sproščujočega, npr. berite, meditirajte, pojdite na miren sprehod ipd.
- Spalnica naj bo dobro prezračena in ne pretopla. V njej naj bo pred spanjem popolna tema.
- Ne glejte na uro.
- Pred spanjem se izogibajte preobilnim obrokom in napitkom s kofeinom. Zadnji obrok naj bo 4 do 5 ur pred spanjem.
- Omejite ali prekinite kajenje, kajti nikotin slabo vpliva na spanec.
- Če po 20 minutah ne morete zaspati, raje vstanite, pojdite v drug prostor in počnite kaj sproščujočega. Nesmiselno je vztrajati v postelji in se v želji po spanju v nedogled premetavati.
- Če vas motijo partnerjeve spalne navade, se raje preselite v drug prostor.

Kdaj k zdravniku?

Zdravila za zdravljenje nespečnosti se imenujejo hipnotiki. Pri zdravljenju nespečnosti z zdravili sta potrebna previdnost in posvet z zdravnikom. Če nespečnost spremlja določena stanja, npr. demenco, depresijo, anksioznost, je treba najprej zdraviti ta stanja. Simptomi nespečnosti pogosto izginejo skupaj s simptomi depresije.

[ Na vrh ]

Od imunskega sistema je precej odvisno, ali bomo zboleli ob stiku z določenimi virusi oz bacili, ali ne ... in seveda tudi, kako močan bo odziv telesa na okužbo.Zlasti v prehodu med letnimi časi je imunski sistem še posebej obremenjen. V mrazu in ob krajšem dnevu se telo odziva na spremenjene klimatske razmere in začne izločati dru­gačne hormone, med njimi stresne. Ti nas po eni strani učinkovito pripravljajo na spremenjene razmere, po drugi strani pa imajo tudi manj prijetne učinke - npr. slabijo delovanje imunskega sistema. Zato smo manj odporni.

Zaradi mraza se tudi več zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer se med ljudmi lažje širijo bakterije in virusi. Zato se poveča zlasti obolevanje na dihalih, najpogostejša v tem času pa sta gripa in prehlad.

Človeško telo ima čudovit obrambni sistem, v katerem usklajeno deluje cela vrsta organov, celic in molekul - to so naši obrambni »voja­ki«, brez katerih bi bili na milost in nemilost pre­puščeni vsemu, kar nas obdaja: bakterijam, virusom, glivicam in onesnaženju. Obrambni sistem si lahko predstavljamo kot ščit na­šega telesa, ki nas vestno varuje pred napadalci - tujki, kot so mikroorganizmi, pa­raziti, strupene snovi in alergeni.

Prvo varovalno pregrado oziroma ščit pred­stavljajo koža in sluznice, ki tako fizično kot s svojimi izločki ovirajo vdor zunanjih napa­dalcev. Tistim, katerim uspe pretentati me­hanizme prve obrambne črte, pa se posta­vijo po robu še učinkovitejši branilci. To so v notranjosti telesa delujoče bele krvne celice, imenovane limfociti, ki razlikujejo med tele­su 'lastnimi' in 'tujimi' snovmi. V ta namen imajo na svoji površini sprejemna mesta, ka­mor se vežejo tujki. Sledi uničenje tujkov in preprečitev škode, ki jo s svojo dejavnostjo (razmnoževanje, presnovki, strupi) lahko pov­zročijo v organizmu.

Čeprav svojega imunskega sistema ne čutite, lahko nanj vseeno vplivate. Se sprašujete, kako? Z zdravim načinom življenja! Uživajte zadostne količine naravnih vitaminov in mineralov, ki jih najdete v svežem sadju in zelenjavi, redno se rekreirajte in se izogibajte stresu ter nezdravim navadam, kot so pitje alkohola, kajenje in uživanje drog.

Kako lahko sami okrepimo imunski sistem?
Cimet: naribajte jabolko in cimet pomešajte skupaj ter počasi žvečite, naša slina in cimet sestavita “zdravilo”, ki krepi in ogreva telo, ki preprečuje in lajša prehladna obolenja, uravnava visok krvni tlak, preprečuje in zdravi gripo, katar, vročino, akutne infekcije, koliko in vnetje mandljev, pomaga pri driski, vetrovih, nožničnemu vnetju, glivičnih okužbah in še in še. V Indiji so cimetove zdravilne lastnosti odkrili in uporabljali že pred več tisoč leti, njegova uporaba pa se je ohranila vse do danes in se razširila po vsej zemeljski obli.

Oves: spada med najboljša zdravila za obnavljanje živčnega sistema in nam je lahko v veliko pomoč v obdobju, ko se odvajamo od pomirjevali, raznih zdravil ali drog. Oves je čudovito hranljivo živilo, ki vsebuje veliko beljakovin, kalcija, magnezija, silicija, kalija, železa in vitaminov ter nasploh daje organizmu veliko energije in moči.

Zelje: je eno od najbolj cenjenih zdravil v ljudskem zdravilstvu. Čaj iz svežega zelja (poparek, 10 minut) vsebuje vitamine A, B, C, D in E ter minerale kalcij, žveplo, silicij, magnezij in jod, je pa tudi prava zakladnica železa. Ljudje ga uporabljajo pri zdravljenju vnetja sklepov, glavobolu, pikih žuželk in zdravljenju aken, poleg tega pa zeljni čaj spodbuja imunski sistem in nastajanje protiteles, deluje razkužilno – dihala, celi razjede, čisti kri in koristi jetrom.

 Pazite se okužbe: ker je hladneje in je sonca manj ter večino časa preživimo v zaprtih prostorih, v katerih hitreje pridemo v stik s prehlajenimi in bolnimi ljudmi tudi hitreje zbolimo. In kaj je tisto, zaradi česar največkrat zbolimo. Največ okužb pride prek rok, zato umivanje rok in navada, da jih ne vtikamo v usta, pri tem veliko pomagata.

Žal pa skrb za higieno rok ni dovolj, pozimi smo tudi več­krat v manjši razdalji od ljudi, ki s kašljanjem in kihanjem širijo okužbo po zraku. Varna razdalja je okoli 2 metra. Seveda pa k obolenju prispeva tudi zmanjšana odpornost.

 Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

Ribe in oljčno olje so idealna kombinacija hrane, saj vsebujejo veliko nenasičenih maščobnih kislin, kar pomaga pri zmanjševanju holesterola in posledično varujeta srce in ožilje.

Sredozemska hrana deluje na nevrotransmitorje ter oskrbo s serotoninom v možganih, kar vam pomaga tudi v boju proti depresiji. Prehranjevanje po sredozemski prehranski piramidi se priporoča sleherni osebi, ki ima težave s srčno-žilnimi bolezni oziroma je ogrožena ter ima povečan holesterol.

Piramida temelji na uživanju večjih količin surove zelenjave, rib, agrumov in predvsem oljčnega olja. Strokovnjakinja za zdravo prehrano in hujšanje, Mojca Cepuš, je dala koristen nasvet: "Takšno prehranjevanje ne sme biti dieta, ampak življenjski slog!"

Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

Znanstveniki so dokazali, da ima poslušanje glasbe na slušalkah eno do dve uri dnevno začasni negativni učinek na človekov sluh.

Sodelujoči v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Archives of Otolaryngology-Head & Neck Surgery, so opravili slušne teste. Znanstveniki so jih namreč prosili, naj poslušajo pop ali rock glasbo z dvema tipoma slušalk šestkrat po eno uro pri različnih glasnostih.

Po vsaki seansi so raziskovalci izmerili odzive 21 moških in žensk, starih med devetnajst in osemindvajset let, na zelo kratke tone in nato na dva tona različnih frekvenc. S tem so želeli ugotoviti, kako jasno slišijo tone. Raziskovalci so za primerjavo rezultatov uporabili kontrolno skupino štirinajstih ljudi enakih starosti.

Testi so bili prilagojeni za preverjanje kratkoročnega učinka na slušni sistem mladih ljudi, ki mp3 predvajalnik poslušajo eno uro dnevno.

"Pretirana izpostavljenost hrupu lahko povzroči metabolične ali mehanične posledice, kar lahko vodi v spremenjene strukturne lastnosti Cortijevega organa. Primarna škoda je koncentrirana v zunanjih ušesnih dlakah, ki so v primerjavi z notranjimi ušesnimi dlakami bolj dovzetne za akustično pretiravanje,“ so ugotovili.

Pazite na sluh, če ne bo prepozno!

Pomembno opozorilo
Ljudje se premalo zavedamo, kako pomembno je slišati. Slušna prizadetost onemogoča normalno komunikacijo in vodi v socialno izključenost. Odkrivanje naglušnosti in izogibanje hrupu je v prvi vrsti skrb vsakega posameznika. Opazujte svoje sposobnosti zaznavanja zvoka in ob prvih opaznih spremembah ukrepajte. Ne odlašajte in poiščite strokovno zdravniško pomoč.

Ta zdravstveni problem ponavadi pripisujemo le starejšim ljudem, vendar je resničnost drugačna – več kot polovica prizadetih ljudi je mlajša od 65 let. V nedavni ameriški raziskavi so ugotovili še, da so moški petkrat bolj nagnjeni k izgubi sluha kot ženske in evroameriška populacija mnogo bolj kot afroameriška. Tveganje je povečano še pri kadilcih, ljudeh s kardiovaskularnimi obolenji in pri tistih, ki so izpostavljeni hrupu. Ko so znanstveniki ugotavljali pojavnost omenjene težave s posebnimi preiskavami, so odkrili veliko več primerov izgube sluha kot so jih predhodno pri sebi zaznali sami prizadeti. Dejstva opozarjajo na zahrbtnost težave, saj praviloma ni nikakršnih močno opaznih simptomov, iz katerih bi se dalo sklepati na spremembe sluha.

Kaj povzroči izgubo sluha?
Izguba sluha pomeni popolno ali delno nesposobnost zaznavanja zvokov na eno ali obe ušesi. Počasno zmanjševanje slušne sposobnosti je normalen proces, ki se začne po 20. letu človekove starosti. Starostno pogojeno pešanje sluha je postopno izgubljanje sposobnosti zaznavanja zvokov visokih frekvenc. Gre za okvaro notranjega ušesa, k izgubi občutljivosti sluha pa naj bi prispevale tudi genske mutacije. Propadanje lasnih celic je progresiven proces, kar pomeni, da se sčasoma le še poslabšuje. Prizadetosti ni mogoče odpraviti, s posebnimi slušnimi pripomočki pa si prizadeti lahko bistveno olajša življenje.
Ostale možne vzroke za izgubo sluha lahko glede na kraj prizadetosti slušne poti razdelimo v dve skupini. Prva je prevodna ali konduktivna prizadetost sluha, ki nastane zaradi mehanskih sprememb v sluhovodu ali v srednjem ušesu. Lahko je posledica motnje treh ušesnih koščic pri prenašanju zvočnega valovanja, pogosta težava je tudi izliv ušesnega masla v srednjem ušesu. Prav tako so pogosta vnetja srednjega ušesa s spremljajočo bolečino, zlasti pri otrocih  zaradi manjše evstahijeve cevi hitreje pride do okužbe.
Druga skupina slušne prizadetosti izhaja iz nepravilnega delovanja notranjega ušesa ali živčnih poti, takšno izgubo sluha imenujemo zaznavna ali senzorinevralna. Do take motnje pride, kadar so poškodovane senzorne lasne celice, ki pretvarjajo mehanske vibracije v električne impulze. Ker so senzorne celice neobnovljive, poškodb iz te skupine ni mogoče pozdraviti, medtem ko konduktivno prizadetost lahko pozdravi specialist ali pa izzveni sama.

Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

Čokolada z vsemi možnostmi uporabe in v mnogih oblikah. Da boste vedeli nekaj več o njej, smo vam pripravili sledeče informacije.

Čokolada je v več oblikah in stanjih. Lahko je v prahu ali kot čokoladna tablica, lahko je sladka ali grenka, bela ali črna… Uporabljamo jo za razne sladice in okraske. Čokolada je edina sladica, ki je popularna in oboževana po celem svetu.

1. Črna čokolada niža krvni tlak

2. 7 gramov črne čokolade na dan za zdravje

3. Črna čokolada - zdravilo za obolenja jeter

4. Ni boljšega instant zdravila proti stresu kot je čokolada 

Čokolada je narejena iz semen kakavovca. Te poberejo, očistijo ter popražijo. Nato jih zmeljejo. Ta prah je osnova vsem čokoladam, ki jih lahko kupimo. Nato kakavov prah kombinirajo z drugimi sestavinami in tako naredijo čokoladne tablice v trdni obliki. Seveda je osnovna forma nesladkana črna čokolada. Mleko dodajajo mlečni čokoladi. Dodajajo pa tudi sladkorje, vanilijev sladkor, arome, kokosovo mleko, mleko v prahu…

Grenka čokolada je čokolada v najosnovnejši obliki. Narejena je iz fermentiranih kakavovih zrn, ki so predhodno popražena in zmleta. Takšna oblika je poimenovana kakavova masa ali čokoladni liker. Vsebuje 50-odstotkov kakavovega masla, ter je namenjena v glavnem za kuhanje in pripravo slaščic. 

Polsladka čokolada: to je grenka čokolada, v kateri je zmanjšan delež kakavovega masla in dodano nekaj sladkorja. To čokolado se uporablja predvsem za kuhanje. 

Mlečna čokolada: to je zelo sladka čokolada, ki jo naredijo iz čokoladnega likerja ali kakavove mase, ki ji dodajo vanilijo, sladkor, mleko v prahu… Ta čokolada je svetlejše barve in je primerna za uživanje, peko in vse vrste sladic.

Bela čokolada: to v bistvu ni čokolada, ker ne vsebuje čokoladnega likerja oz kakavove mase. Narejena je le iz kakavovega masla, sladkorja vanilije in mleka. Ima podobne lastnosti kot čokolada, je bele barve ter se v večini uporablja za kuhanje in pripravo sladic.

Kakav v prahu: to je produkt, ki nastane, ko stisnejo čokoladni liker ali kakavovo maso ter iztisnejo skoraj vso kakavovo maslo ostanek pa potem predelajo in izsušijo v kakavov prah. Obstajata dve različici kakava v prahu: nesladkan  in Nizozemski. Nizozemski ima dodane posebne razkisljevalce, ki nevtralizirajo kislino. To povzroči rahlo rdečkasto barvo kakava v prahu. Nesladkan ali naraven kakav v prahu pa vsebuje vse kisline in je za to temno rjave čokoladne barve.

[ Na vrh ] 

1. Črna čokolada niža krvni tlak

Avstralski zdravniki so v zadnjih raziskavah potrdili staro domnevo, da črna čokolada blagodejno vpliva na srčno-žilni sistem.

Črna čokolada vsebuje posebne snovi, flavonoide, ki širijo arterije in znižujejo upor, proti kateremu srce poganja kri. Pri bolnikih s previsokim krvnim tlakom so bili vplivi črne čokolade na krvni tlak dobro merljivi. Ob uživanju te čokolade se jim je krvni tlak znižal podobno, kot če bi pol ure telovadili.

Zanimivo je, da pri zdravih ljudeh opisanega učinka črne čokolade ni bilo opaziti. Je mogoče, da črna čokolada v bistvu uravnava telesne funkcije?

[ Na vrh ] 

2. 7 gramov črne čokolade na dan za zdravje

Črna čokolada ni škodljiva za organizem. Ravno nasprotno - celo zdravilna je in pomaga telesu z antioksidanti, vitamini in minerali.

Čokolada, ki vsebuje vsaj 70 odstotkov kakava, znižuje nevarnost kapi in srčnega infarkta. Ker je polna magnezija, mangana, cinka in fosforja, krepi kosti. Prav tako vlaži kožo in znižuje krvni pritisk.

Toda čokolada je zdravilna samo, če je ne pojeste preveč. Sedem gramov na dan je več kot dovolj..ž

Če pa bi s čokolado radi še shujšali, potem vam priporočamo Acai Choc. To je 70-odstotna temna čokolada in prah acai jagod, ki s skupnimi močmi spremenita zdravo prehranjevanje v užitek.

Jagode Acai in so pri brazilskih domačinih že od nekdaj cenjene kot bogat vir hranljivih snovi, so prijetnega okusa ter ohranjajo zdravje in vitalnost. Sadeži vsebujejo številne antoksidante, ki ščitijo tkiva pred prostimi radikali in ugodno vplivajo na zdravje srca in ožilja. V kombinaciji s čokolado odlično ščitijo tkiva pred prostimi radikali, ki povzročajo raka in prezgodnje staranje.

[ Na vrh ]

3. Črna čokolada - zdravilo za obolenja jeter

Črna čokolada naj bi bila odlično zdravilo za zdravljenje jetrnih obolenj, ponavadi povezanih s prekomernim uživanjem alkoholnih pijač.

Španski raziskovalci ugotavljajo, da bi medicina morala predpisovati uživanje črne čokolade tistim, ki bolehajo za jetrnimi obolenji. Ugotovili so namreč, da črno čokolada, ki ima veliko vsebnost kakava, na jetra deluje izjemno blagodejno. 

Seveda je tudi pri tem potrebna zmernost in po prekrokani noči ali desetletju prekomernega popivanja vam tablica črne čokolade zagotovo ne bo obnovila telesa.

[ Na vrh ]

4. Ni boljšega instant zdravila proti stresu kot je čokolada

Ste v šoli ali službi in imate vsega čez glavo? Se počutite, kot da vas stres dobesedno ubija? Ne oklevajte, zgrabite tablico temne čokolade in takoj boste bolj sproščeni.

Najnovejša raziskava o učinkovinah čokolade ugotavlja, da se je ljudem, ki so bili zelo obremenjeni in so bili pogosto pod stresom, stanje izboljšalo, ko so dva tedna vsak dan jedli te sladke dobrote. Pomagalo je že, če so anketirani zaužili 40 gramov čokolade dnevno.

Zdravniki so preizkuševalcem vzorce urina in krvi vzeli na začetku, po enem tednu in ob koncu preizkusa in ugotovili, da so imeli po dveh tednih veliko manjšo raven stresnega hormona kortizol.

Skratka - čokolada ni le odličen afrodiziak, ampak tudi neškodljivo pomirjevalo ... če seveda ignorirate odvečne kilograme, ki vam jih bo prinesla, če je ne boste uživali v 'klinično priporočenih' odmerkih.

[ Na vrh ]

Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

Najnovejše raziskave kažejo, da so stres in nekatere bolezni medsebojno povezane. Stres neposredno vpliva na srce, težo in kožo. Kot pravi dr. Sheldon Cohen, profesor psihologije na univerzi Carnegie Mellon v Pittsburghu, je stres povezan tudi z “slabšim celjenjem ran, večjim tveganjem za nastanek depresije, s prehladom in z gripo.”

Stres pa ni vedno slab, saj vam v kritičnih situacijah celo reši življenje. Telo namreč proizvede večjo količino adrenalina, ki vam da dodatno moč in hitrost. A ponavljajoči se stres (npr. ob zakonski ali finančni oziroma problemih povezani s službo ali skrbjo za bolnega člana družine) vpliva na vaše funkcije in lahko oslabi vaš imunski sistem.

Stres, ki nastane zaradi službenih težav poveča možnost za nastanek kardiovaskualrnih bolezni za kar 50 odstotkov. Poleg tega stres zmanjšuje produkcijo estrogena, kar posledično zmanjšuje zaščito proti srčnim boleznim pri ženskah.

Študije kažejo, da je stres pogost dejavnik za hude glavobole in migrene. Psihične rekacije na stres, kot so napetosti v vratu in ramenih ali škripajoči zobje, pa glavobole le še poslabšajo.

Zaradi stresa trpi tudi naša koža. Pojavijo se kožne spremembe, kot je nastanek aken, koprivnice, rozacee in psoriaze. Lahko pride tudi do izgube las, herpesa in lomljivih nohtov.

Da se izognete težavam, povezanim s stresom, se ga najprej naučite prepoznati. Na prvi pogled ni vedno tako očitno, da je krivec za vaše počutje stres. Če imate glavobole, se vam potijo dlani, srce hitreje utripa, občutite napetost ali imate razdražen želodec, potem je velika verjetnost, da ste pod stresom. Na srečo stres lahko premagate z različnimi sprostitvenimi tehnikami in meditacijami. Vzemite si čas zase, pojdite na masažo, dolg sprehod v naravo, zbistrite si misli.

Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

Število psihičnih obolenj zaradi stresa na delovnem mestu je v minulem letu doseglo najvišjo raven. Povzročilo naj bi bolniške odsotnosti kar 9,7 milijona zavarovancev nemške zdravstvene zavarovalnice AOK.

Po študijah inštituta AOK so duševne motnje sedaj že na četrtem mestu med vzroki za bolezni zaposlenih. Skupno so bile v preteklem letu razlog za 8,6 odstotka bolniških dni zavarovancev AOK. V letu 2008 so predstavljale 8,3 odstotka bolniških dni.

Najpogostejši razlog za bolezen pa z veliko prednostjo ostajajo bolezni mišičja in okostja, in sicer predstavljajo kar četrtino vseh obolenj. V večini primerov se pojavljajo kot bolečine v hrbtu.

Že zdaj pa so psihična obolenja najpogostejši vzrok za zgodnjo upokojitev. V letu 2007 je vsak tretji delavec svoj predčasni odhod z delovnega mesta utemeljeval s trdovratno depresijo ali drugimi duševnimi motnjami. Po izračunih nemškega statističnega urada je nemško gospodarstvo zaradi depresije pri delavcih v letu 2006 izgubilo kar 26,7 milijarde evrov.

Krivdo za občutno povečanje psihičnih problemov sindikati in zdravniki pripisujejo vse večjemu stresu v hitrem tempu delovnega okolja. Še eden od morebitnih vzrokov naglega porasta takšnih primerov je dejstvo, da so zaposleni bolj kot prej pripravljeni hitro poiskati pomoč zdravnika in se z njim pogovoriti o svojih problemih.

Zanimivo je, da naj bi bilo v času gospodarskih kriz bolniških odsotnosti manj, ker se zaposleni bojijo izgube službe in zato pogosteje pridejo v službo tudi bolni. A ta vzorec očitno ne drži. Če je v letu 2008 število bolniških odsotnosti znašalo 4,6 odstotka, jih je bilo lani že 4,9 odstotka.

 Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

Ali v dneh PMS-a čutite ogromno željo po sladki in slani hrani? To se dogaja velikemu številu žensk, vendar ne skrbite prihaja vesela novica. S pametno izbiro hrane lahko premagate PMS in se ob tem ne zredite.

Ženskam, katere se mesečno soočajo s PMS-om sploh ni lahko. Poleg naglih sprememb v razpoloženju, jih muči tudi strašna želja po treni.

Slatko, slano ali kislo? Odvisno je od trenutka. Ravno zaradi teh želj se mnoge med PMS-om ogromno zredijo. Soočite se s predmenstrualnim sindromom s pametno izbiro hrane, ki bo ublažila vse vaše tegobe.

 Oreščki

Med PMS-om smo ženske izjemno emocionalno občutljive, ravno zato smo podvržene naglim spremembam v razpoloženju. Zato v tem času izbirajte hrano, katera vas bo pomirila. Med takšne dobrine zagotovo spadajo oreščki, ki so bogati z magnezijem in omega-3 kislinami, katere vam bodo omogočile pomiritev.

Sadje in zelenjava
V času PMS, organizem sam išče zdravo hrano s katero bi se zaščitil pred strsnimi hormoni. Zato vnašajte v organizem ogromno sadja in zelenjave, še posebej se priporočajo dobrine, katere vsebujejo ogromno vode.

 Konkreten obrok
Nikakor se v teh dneh ne mučite. Privoščite si sijajen obrok in hrano v kateri uživate. To je lahko jastog, sir in dobro vino. Izbor je vaš, vendar bodite zmerni.
Hrana bogata z vlakninami

Ena izmed iz med nadležnih pojavov med PMS-om je zaprtje. Da bi preprečili neugodnosti izbirajte hrano bogato z vlakninami npr. rjavi riž, stročji fižol.

Sladoled

Organizem med PMS-om išče uteho. Grozno si želimo uživati v slaščicah in ogljikovih hidratih, kateri lahko pustijo na našem telesu grozne posledice in povzročijo slabo vest. Zato vedno, ko vas prime želja po takšni hrani, »zgrabite« za sladoled. On vas bo zadovoljil, vendar ne bo pustil groznih posledic.

 Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

Po vsaki vadbi ali fizičnen naporu nekoliko ‘dišite’, kar je povsem zdravo. Toda, ali ste vedeli, da zaradi nekaterih povsem nepričakovanih dejavnikov, kot recimo, kako hitro se oblečete zjutraj, koliko ogljikovih hidratov pojeste ali če smrčite, lahko težje dihate, vad pogosteje napenja itd.

Tu je nekaj dejavnikov, ki vas pripeljejo v neprijetne situacije, ko lahko nekoliko 'zaudarjate':

 Ne obrišete se povsem po tuširanju
Če se z brisačo samo na hitro obrišete, lahko to vodi do kasnejših težav. Zakaj? Ker se vlaga lahko ujame med gube na koži, kot recimo pod vašimi prsmi ali med prsti na nogi. Na the mestih ni dovolj prostora za zrak, zato se bakterije in glivice hitreje razmnožijo ter pomešajo z znojem, ki povzroči neprijeten vonj in srbenje. Kako si lahko pomagate? Tako da se po vsakem tuširanju res dobro obrišete vsepovsod, kjer bi lahko ostalo še vlažno ali pa celo posušite s fenom za lase.

Umivate si le zobe

Če pri umivanju zob zanemarjate jezik, potem vaš zadah ni tako svež, kot bi si želeli. Jezik je pokrit z več tisočimi papilami, na katerih se lahko naberejo ostanki hrane. Zato lahko kljub rednemu ščetkanju in uporabi zobne nitke, še vedno ostanejo majhni delci hrane, kjer se zbirajo bakterije ter oddajajo hlape vodikovega sulfida oziroma to, kar poznamo kot slab zadah. Zato ob vsakem umivanju zob, zdrgnite še jezik. Bodisi s posebnim strgalom ali zobno ščetko. Nežno čistite jezik čim dlje, brez da bi se pri tem davili. Uporabite zobno pasto, ki vsebuje klorov dioksid ali olje čajevca, ki sta oba močni razkužili.

Nenehno ste pod stresom
Ko na mizo dobite projekt, ki bi moral biti končan že včeraj, je znojenje del procesa, kako se telo naravno odzive na stres. Naše telo je pametno. Poveča znojenje, zato da se ne bi pregreli.Poskusite ublažite znojenje s pitjem žajbljevega čaja. Vsebuje več antiseptičnih spojin, ki pomirjujoče delujejo na živčni sistem, ki sproži stresne simptome. Žajbljev čaj bo zmanjšal potenje, če ga boste v majhnih količinah pili čez dan. 1 do 2 čajni žlički posušenega žajblja pustite v vroči vodi deset minut. Tako boste zagotovili, da se bodo sprostile vse aktivne sestavine.

Obdobje med dvema menstruacijama

Kdo bi si mislil, da tudi menstruacija vpliva na to, koliko se znojite. Telesna temperatura se dvigne za pol stopinje, ko imate ovulacijo, kar je dovolj, da se znojite več.  Prav tako se povečajo tudi nožnični izcedki. Neprijetnemu vonju se poskusiti izogniti z uporabo antiperspiranta pod pazduho (po približno 14 dneh od prvega dne vaše zadnje menstruacije), in z nošenjem bombažnega spodnjega perila.

Neprestano žvečite

Žvečilni gumiji brez sladkorja so boljši za vaše zobe, še vedno pa lahko povzročijo bolečine v trebuhu in napenjanje. Naše telo namreč ne prebavi v celoti nizkokaloričnih sladil, kot je sorbitol, ki je v žvečilnih gumijih. Zato lahko pride do napenjanja in celo driske. Da se izognete tovrstnim nevšečnostim si raje privščite skodelico čaja iz poprove mete. Olja poprove mete vsebujejo mentol, ki blagodejno vpliva na mišice prebavnege trakta ter preprečuje napenjanje.

Pojeste manj ogljikovih hidratov

Tisti, ki so na dieti in zaužijejo več beljakovin kot ogljikovih hidratov, imajo presenetljiv ustni zadah. Ker so ogljikovi hidrati normalen vir telesne energije, jih telo, ko jih zaužijete manj, začne porabljati iz maščobnih zalog. To pa sprosti ketone v vaš krvni obtok in so razlog za slab zadah. Poleg tega, če jeste pretežno proteinsko hrano, predvsem bogato z živalskimi viri beljakovin, lahko zaužijete preveč nasičenih maščobnih kislin, kar povzroči tveganje za nastanek bolezni srca, infarkta ali raka.

Ko boste zmanjšali oziroma spreminjali jedilnik, imejte v mislih, da je 130 gramov ogljikovih hidratov (polnozrnate žitarice, fižol, sadje) dovolj da ostane zdravi.

 Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

Prekomerno znojenje nog oziroma bolj strokovno hiperhidroza, je izjemno neprijetna težava, ki se redno ponavlja. Nastane zaradi neustrezne higiene, obuval, vročega ali vlažnega okolja. Kako zdraviti?

Specialistka za dermatovenerologije, dr. med. Metka Adamič je povedala: "Običajno predpisujemo sredstva, ki prehodno blokirajo izvodila znojnic, to so preparati, ki vsebujejo taninsko kislino, formalin. Relativno uspešno zmanjša težavo tudi tekoči puder z urotropinom. Omenjena sredstva je priporočljivo uporabljati ponoči, ko znojnice mirujejo."

Večkrat takšen način ne pomaga, zato svetuje tudi naslednje: "V zadnjem obdobju se uveljavlja za preprečevanje prekomernega znojenja uporaba Botulinum toxina A v obliki injekcij, ki učinkujejo 6–9  mesecev. Takšno zdravljenje je ambulantno, možnost stranskih učinkov je minimalna. Toksin prepreči izločanje znoja iz znojnic s tem, da blokira prenos živčnega dražljaja iz živca na žlezo znojnico. S takšnim posegom zmanjšamo izločanje znoja za desetino. Učinki posega se pokažejo običajno po nekaj dneh. Neprijetna plat omenjene metode, je bolečina na mestu injiciranja, kar odpravimo z prevodno anestezijo pred posegom. Na žalost pa je tudi cena posega zelo visoka."

Torej, posvetite se svoji težavi, ki povzroča neprijeten vonj. Redno mažite svoja stopala z pudri v prahu, nosite bombažne nogavice in jih tudi pogosto menjajte, kupujte kvalitetna obuvala iz naravneih materialov (npr. usnje). Neprijeten vonj preprečite z rednim umivanje z pH nevtralnim milom, lahko pa uporabite tudi milo, ki vsebuje klorheksin ali drug antiseptik za preprečevanje neprijetnega vonja.

Veliko lahko pomagate sami, ampak medicina vam lahko težavo prepreči.

Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

Poletje in začetek jeseni je idealen čas, da se prehladimo in dobimo vnetje sečil. Vendar si proti tej nadlogi lahko pomagate tudi sami z domačimi pripravki.

Prvo in glavno pravilo pri vnetju je tekočina! Mehur se s pitjem ogromnih tekočin čisti in bakterije, ki povzročajo vnetje, se hitreje odplaknejo iz telesa.

Brusnični sok

Sok, pripravljen iz brusnic lahko pijete tudi kot zdravilo za vnetje mehurja. V 60 ml vode zmešajte 125 ml nesladkanega brusničnega soka in 60 ml nesladkanega jabolčnega kisa. Sok lahko pijete vsak dan. Če vam okus ne ustreza, imate na voljo tudi kapsule brusničnega soka.

Olje iz sandalovine

V arjuvedski medicini se sandalovina uporablja kot zdravilo pri vnetju sečil. Pripravite se aromatsko kopel, v kad dajte 10 kapljic eteričnega olja in vanjo ležite za 20 minut. Kopel si lahko pripravite vsak dan, dokler ne popusti bolečina v predelu sečil.

Peteršiljev čaj

Peteršilj je naraven diuretik, zato je njegov čaj izjemno zdravilen. 20 g nasekljanega peteršilja prelijte z dvemi litri in pol vode ter počakajte 15 minut. Čaj precedite in ga pijte skozi cel dan. Kmalu bo pomagal!

Domača lekarna je še vedno najboljša, saj skoraj v vsaki stvari najdemo nekaj zdravilnega, kar pomaga pri različnih težavah. Pozdravite se kar sami doma!

Vir: Zdravje

[ Na vrh ]


Jesen se nezadržno bliža in z njo tudi sezona prehladov in viroz. Da ne bi že na začetku jeseni podlegli kašljanju, kihanju in smrkanju, moramo biti pozorni na nekatere navade, zaradi katerih se lahko izognemo neprijetnemu prehladu.

Umivanje rok

Umivanje rok je navada, ki bi se jo morali držati vedno, ne le kot preventivo pred prehladom. Seveda pa moramo roke umivati natančno in dovolj dolgo, da iz njih odplaknemo bacile. Med miljenjem rok štejemo počasi do dvajset in nato jih splaknemo ter obrišemo.

Na javnih prostorih pazimo, da se ob odhodu iz toaletnih prostorov čim manj dotikamo pip in kljuk od vrat, ker je tam običajno pravo leglo bakterij in umazanije.
Razkuževanje rok
Ko je razsajala epidemija prašičje gripe, se je prodaja razkužil za roke neznansko povečala. Vendar tudi v času, ko ni epidemij, si lahko vsaj enkrat ali dvakrat dnevno razkužimo roke, sploh pa, če smo bili v stiku z nalezljivo bolnimi ljudmi.

Prepovedano je kihanje v roko!
Se vam je že kdaj zgodilo, da je nekdo kihnil v roko, nato pa se želel rokovati z vami? Nič kaj prijetno se ne počutimo ob tem!

Potrudimo se, da vedno, ko kihamo uporabimo robček, ali pa kihnemo kjer ni drugih ljudi v bližini in si potem umijemo roke.

Zdravo življenje
Poskrbimo, da se prehranjujemo zdrvo in uživamo polnovredno hrano, z veliko sadja, zelenjave in vlakninami. Ko se zunanje temperature nižajo in je možnost prehladov večja, poskrbimo, da zaužijemo več C vitamina.

Alkohol uživajmo zmerno, ker je splošno znano, da pitje alkoholnih pijač slabi imunski sistem. Raje kot alkohol pijmo navadno vodo, da ne bomo dehidrirani - vsaj 8 kozarcev dnevno. Izogibajmo se kajenju, skrbimo za redno rekreacijo in dovolj spanja.

Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

Mnogi so prepričani, da so revmatske bolezni nadloga starosti. Delno imajo prav. Obrabljeni sklepi so degenerativna bolezen. Toda med revmatske bolezni sodijo tudi nekatere avtoimunske bolezni, ki lahko prizadenejo že otroke, največkrat pa mlajše odrasle. Stanje je lahko tako hudo, da bolniki ude premikajo s hudimi bolečinami, zato večinoma pojedo zelo veliko zdravil.

Vse revmatske bolezni so boleče. Povzročajo vnetje, otekanje in bolečine v sklepih in mehkih tkivih sklepov ter v mišicah. Osteoartritis je, na primer, posledica izrabljenega hrustanca v sklepih, revmatoidni artritis pa sodi med avtoimunske bolezni. To pomeni, da celice imunskega sistema ne prepoznajo lastnih celic in jih začno napadati, kar se dogaja v ovojnici sklepov. Revmatske bolezni lahko prizadenejo kateri koli sklep. Ker medicina vzrokov za avtoimunske revmatske bolezni ne pozna, jih tudi pozdraviti ne more. Zato sodijo med kronične bolezni, kar pomeni, da se morajo bolniki zdraviti vse življenje. Ker te nadloge prizadenejo zelo veliko ljudi, so tudi precejšnje breme za zdravstveno blagajno. Poleg tega da bolniki potrebujejo veliko zdravil (med njimi so tudi zelo uspešna biološka zdravila), so tisti, ki so še aktivni, veliko na bolniški.

Starost, teža, šport

Osteoartritis prizadene večinoma starejše ljudi. Pri tej bolezni se hrustanec v sklepu obrabi, kosti sklepov zato drgneta druga ob drugo, kar povzroča vnetje, poškodbe in seveda bolečino. Največkrat prizadene kolena, kolke in hrbtenico ter prste na rokah. Vneti sklepi so lahko na dotik vroči, otečejo, postanejo okorni, kar se zlasti zgodi čez noč, ko počivajo. Mišice ob sklepih oslabijo, zato so sklepi tudi nestabilni. Hoja ali kakršno koli premikanje povzroča bolečino. Če so prizadete roke, bolnik ne more prijemati stvari. Zato denimo zjutraj, ko so sklepi najbolj otrdeli, zelo težko vzdržuje telesno higieno. Ko se nekoliko razmiga, je že malce boljše. Poleg starosti so vzroki za osteoartritis lahko tudi debelost, poškodbe ali preobremenjenost sklepov (na primer pri športu), genetika oziroma dedna nagnjenost, mišična oslabelost in druge bolezni, ki lahko povzročijo osteoartritis (recimo če ima nekdo revmatoidni artritis, kronično vnetno revmatsko bolezen, ki navadno prizadene mlajše ljudi v najaktivnejši dobi življenja). Noben vzrok sam po sebi ne bo povzročil osteoartritisa, temveč se vedno najde več različnih vzrokov, ki skupaj povzročijo bolezen.
Pri ljudeh s preveliko telesno težo se bodo najhitreje poškodovali sklepi, ki to težo nosijo: kolki, kolena in križni del hrbtenice. Osteoartritis ni bolezen, ki bi jo dobil prav vsak starejši človek, torej ni nujna nadloga starosti, pa tudi ne nadloga, ki bi jo morali mirno, vdani v usodo, prenašati. Pogosto se namreč zgodi, da si bolniki mislijo, saj mi zdravnik ne more pomagati, sem pač star. Ker bolečin ne more več prenašati, saj vsako jutro teže vstane, si v lekarni kupi zdravila proti bolečinam, ki jih tudi pri nas dobimo brez recepta.
 

Bolezen je lahko zelo nasilna
Revmatoidni artritis prizadene večinoma ženske (razmerje je ena proti tri). Kot rečeno, imunski sistem napade celice v sklepih. Posledice so hude bolečine, otekli in otrdeli sklepi in s tem povezane težave pri gibanju. Če se bolnik ne zdravi, se mu lahko kaj hitro zgodi, da so sklepi trajno poškodovani, kar povzroča invalidnost. Pri nekaterih je bolezen tako nasilna, da se jim že precej zgodaj lahko zgodi, da potrebujejo na primer nova kolena ali kolke. Pri revmatoidnem artritisu so lahko prizadeti tudi nekateri organi. Bolniki ali bolnice imajo pogosto vročino in so zelo utrujene. Pod kožo se jim lahko naredijo zatrdline kot nekakšne kroglice.
V Sloveniji je revmatoidni artritis tako pogost kot drugod v razvitem svetu. Dobi ga približno en odstotek prebivalcev, kar pomeni, da imamo okrog 20.000 bolnikov s to boleznijo. Mnogi se morajo upokojiti že v prvem letu, potem ko zdravniki ugotovijo bolezen. Ker gre večinoma za mlajše ljudi, se jim dostikrat zgodi, da jim ljudje preprosto ne verjamejo, ko pripovedujejo o svojih težavah. Najhujše pa je, če jim ne verjame njihov izbrani zdravnik. Največ je namreč odvisno od tega, kako zgodaj je bolezen ugotovljena in kdaj se začne bolnik pravilno zdraviti. Z ustreznim zdravljenjem je namreč mogoče bolezen dobro nadzorovati in preprečiti trajne poškodbe, ki vodijo v invalidnost, včasih tudi popolno negibnost in odvisnost od drugih.
 

Pomembno je zgodnje odkrivanje
Danes revmatologi pravijo, da je bolezen najbolje zdraviti zelo agresivno prav na začetku. Zato je zgodnje odkrivanje izjemno pomembno. Revmatologi po vsem svetu že nekaj let poudarjajo, da je »čas vse«. Zato je tudi pomembno, da gre bolnik z bolečimi in oteklimi sklepi čim prej k zdravniku. Mnogi namreč na začetku revmatoidnega artritisa ne jemljejo dovolj resno. V lekarni si kupijo zdravila proti bolečinam, ki jih je tudi pri nas mogoče kupiti čedalje več, s tem pa si velikokrat naredijo precej škode. Številna zdravila proti bolečinam imajo namreč, posebno če jih jemljemo pogosto in v večjih količinah, hude, celo smrtno nevarne stranske učinke. Zaradi bolečin, ki jih trpijo bolniki z revmatskimi boleznimi, je razumljivo, da užijejo veliko zdravil, predvsem iz skupine nesteroidnih protivnetnih zdravil. Ta zdravila lahko poškodujejo sluznico prebavil. Zgodi se, da nastane razjeda, ki začne krvaveti. Če je ne odkrijejo pravočasno, lahko bolnik umre.
Tiste bolnike, ki se zdravijo pri specialistih, redno nadzorujejo, kar pomeni, da revmatologi pregledujejo njihovo kri. Kadar pa bolniki obiskujejo zgolj svojega izbranega zdravnika in mu ne povedo, koliko takih zdravil proti bolečinam pojedo, lahko postane nevarno.
Bolnik lahko sam zase naredi veliko. Ljudje s preveliko telesno težo bodo svojim sklepom naredili največjo uslugo, če bodo shujšali. S tem si bodo zagotovili boljšo gibljivost še za precej let, da življenja brez bolečin v sklepih sploh ne omenjamo. Primerna telovadba bo okrepila mišice, popravila držo in s tem tudi preprečila nadaljnje poškodbe hrustanca. S telovadbo izboljšamo tudi gibljivost sklepov in krepkejše mišice okrog njih bodo preprečile, da bi se poškodovali. Paziti je treba tudi na primerno posteljo – vzmetnica ne sme biti mehka, da se človek kar ugrezne vanjo. Enako velja za stole v stanovanju in v avtu. In še opozorilo: dolgotrajno sedenje pred televizijo naredi več škode kot koristi.

Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

Odkritje bulice ali otekline običajno vsi povezujemo z rakom. Čeprav je v primeru pojava neobičajne tvorbe več kot priporočljivo obiskati zdravnika, pa bule največkrat niso nevarne. Kateri so najpogostejši vzroki za nastanek bul?

Bule pod pazduho, na rami, na zapestju, nogi, na dojki, vratu ... Pojavijo se lahko kjer koli in mnogi jih povezujejo z rakom. Kljub temu pa preplah ni vedno nujen, saj gre v večini primerov le za nenevarne bulice, ki jih je mogoče odpraviti. Kako ločiti nevarno bulico od nenevarne? 

Bula pod pazduho

Po mnenju onkologa dr. Lasterja Barra so bule pod pazduho lahko posledica zamašene znojnice in boste zato potrebovali antibiotike, oteklosti limfnih vozlov pri splošni ali virusni infekciji oziroma posledica dojenja in menstrualnega ciklusa. Če bula ne izgine, nujno obiščite zdravnika, saj gre lahko za raka dojke ali hodgkinovo bolezen. Za te bule je značilno, da so mehkejše, nekoliko elastične, rahlo boleče na dotik in bolj boleče po uživanju alkohola.

Bula v dimljah

Bula v dimljah je najpogosteje posledica vraščene dlake, do katere pride običajno pri depilaciji. Taka bula je rdeče, bele in včasih celo temne barve in je boleča na dotik. Če dlaka ne pride sama na površje, jo je treba kirurško odstraniti. Kljub vsemu pa gre lahko tudi za hodgkinovo bolezen, obliko raka, ki prizadene limfni sistem in povzroči nastanek podkožnih bul. Na take bule bodite še posebej pozorni, če opazite tudi druge simptome, na primer nočno potenje, vročino, utrujenost, nepojasnjeno izgubo telesne teže, srbečico in pojav izpuščajev. 

Bula na nogi

Najverjetneje gre za dermatofibrom. To je majhna, čvrsta in benigna rašča, zaradi katere je površje kože videti temnejše barve, rahlo sijoče ali pa luskavo. Dermatofibromi običajno niso večji od centimetra in vsebujejo brazgotinasto tkivo. Pri nekaterih pacientih se pojavi samo ena tvorba, pri nekaterih pa več in so običajno posledica manjše poškodbe ali ugriza insekta. Ker so dermatofibromi povsem nenevarni, jih ni treba odstranjevati. Če vas ovirajo ali pa še naprej rastejo, vam jih lahko pod lokalno anestezijo odstrani dermatolog, včasih, čeprav redko, pa izginejo tudi brez posega.

Če začne bula krvaveti, boleti, srbeti ali pa se ne celi, kakor bi se morala, je lahko znak kožnega raka, zato v tem primeru nujno obiščite zdravnika.

Bula na zapestju

Morda gre za ganglion, ki je benigna, cistična bula na sklepni kapsuli ali kitni ovojnici in je napolnjena z zdrizasto snovjo. Ganglion je na občutek gladek in trd ter boleč na pritisk, velikost bule pa se spreminja, saj je otekanje odvisno od obremenitve. Če je bula močno boleča in vpliva na gibljivost roke, ga je mogoče prebosti, a se v tem primeru v več kot 50 odstotkih povrne. Mogoče ga je tudi operativno odstraniti.

Čeprav je izjemno redek, je lahko bula na zapestju tudi znak sarkoma, raka mišičnega, živčnega, maščobnega ali globokega tkiva. Če je bula neboleča in rastoča, obisk zdravnika ne bo odveč. 

Bula na vratu

Bule na vratu so najpogosteje posledica lojne ciste, ki nastane zaradi zamašene lojnice, v kateri se začne nabirati maščoba in jo je mogoče odstraniti pod lokalno anestezijo. Bule na vratu pa lahko nastanejo tudi zaradi oteklosti žlez, ki so v glavnem znak okužbe in jih je mogoče odpraviti z antibiotiki. Otekline na vratu, predvsem v predelu adamovega jabolka, pa povzročajo tudi bolezni ščitnice.

Kljub temu pa so bule na vratu, še posebej če so trdne na otip ali boleče, lahko tudi znak levkemije, hodgkinove bolezni ali pa katere druge oblike raka. Če na vratu opazite bulo, ki se spreminja, raste ali pa ne zgine v treh tednih, nujno obiščite zdravnika.

Bula na rami

Na ramenih se najpogosteje pojavljajo lipomi, na dotik mehke in premične benigne bulice, ki nastanejo iz maščobnih celic. Lipome je včasih treba odstraniti, še posebej če pritiskajo na živec ali povzročajo bolečino. Če tvorba še kar raste in je močno boleča ter se spreminja, nujno obiščite zdravnika. 

Spremembe v ustni votlini

Ustne razjede so boleče rane v ustni votlini, ki jih lahko povzročijo zobno obolenje, pretrdo ščetkanje zob, stres, hormonske spremembe ali upad imunskega sistema. Te razjede izginejo same od sebe, njihovo celjenje pa lahko pospešite s posebnimi obliži, pastilami ali zdravili. Če po desetih dneh razjeda ne izgine in se ne zmanjša, je potreben obisk zdravnika.

Čeprav je 90 odstotkov tvorb na dojkah benignih, je lahko vsaka sprememba oblike, velikosti in barve dojke ali bradavice že znak raka. 

Bula na dojki

Lahko gre za fibroadenom ali pa za cisto. “Pri ženskah, mlajših od 30 let, gre največkrat za fibroadenome, neboleče, premične in elastične benigne tvorbe, ki so velike od enega do dveh centimetrov in nastanejo zaradi hormonskih sprememb,“ pravi dr. Barr. Lahko pa je bula tudi posledica ciste, ki je na otip morda želatinasta in mehka in se pojavlja predvsem pri ženskah med 30. in 40. letom starosti. Ciste so lahko tudi trde na dotik, nikoli pa ne postanejo rakave. Je pa res, da so ženske, ki se jim ciste ponavljajo, bolj izpostavljene tveganju za nastanek raka dojke.

Ne glede na to, da je kar 90 odstotkov tvorb benignih, je zdravniški pregled obvezen ob pojavu vsakršne nenavadne spremembe. Pomembno je, da si redno pregledujete dojke, jih opazujete in spremljate, saj je vsaka sprememba oblike, velikosti, občutka, barve bradavice ali kože lahko že znak raka dojke.

Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

Bolečine v malih sklepih rok so pogosta težava tako mlajše, kot tudi starejše populacije. pravilna diagnostika, način življenja, preventiva in terapija lahko v veliki meri pripomorejo k zmanjšanju ali celo odpravljanju težav.

Skupine najpogostejših revmatičnih bolezni so:

Osteoartroza sklepov (Bolečine, ki se z leti pojavijo v najbolj obremenjenih sklepih, so posledica povečane aktivnosti hrustančnih celic, hondrocitov. Hrustanec postane tanjši in manj odporen proti obremenitvam ter začne pokati.

Okvare nastanejo zaradi treh glavnih razlogov: poškodbe, povečane ali nepravilne obremenitve in nestabilnosti sklepov oziroma ohlapnosti vezi.

Pogosta je jutranja okorelost, ki pa nasprotno od revmatoidnega artritisa, s katerim jo laiki velikokrat zamenjajo, mine v manj kot pol ure. Od drugih sklepnih obolenj se razlikuje po tem, da sklep večinoma na otip ni toplejši in so laboratorijski kazalci vnetja nizki. Sklep lahko boli na pritisk, lahko ima prisoten izliv, tipne so lahko kostne deformacije oz. zadebelitve (osteofiti) in pokanje (krepitacije) med gibanjem sklepa.

Počasi postane sklep slabo gibljiv, zatrdi in takrat bolečina mine.),

Zunaj sklepni revmatizem (prizadene vezi, kite, kitne ovojnice, sluzne vrečke, nasadišča kit in mišic na kosteh, ki so boleči, lahko tudi otekli),

Vnetne revmatične bolezni sklepov (to je kronična  sistemska bolezen, avtoimunske narave, ki prizadene predvsem sklepe),

S kristali povzročena sklepna vnetja (putika )

Sistemske bolezni vezivnega tkiva (sistemski eritematozni lupus, Sjögrenov sindrom, Vnetne bolezni mišic, Sistemska skleroza, sistemski vaskulitisi)

Terapija pri bolečinah v rokah je:
- Zaščita pred stresnimi položaji (spoštujte bolečino, izogibajte se skrajnim položajem sklepa, vzdržujte normalno gibljivost in mišično moč)

- Protibolečinska terapija (elektroterapija, hlajenje ali toplota, uz, magnetoterapija,…),
- Masaža, masaža z ledom, limfna drenaža, opornice,

Sprememba položajev sklepov pri dnevnih aktivnostih,

Izvajanje vaj za sklepe rok (Pasivne vaje, asistirane vaje, aktivne vaje, vaje proti uporu, ravnovesje med trajanjem vaje in počitkom),

Vaje za drsenje kit,

Vaje za mišice v različnem položaju sklepov,

Vaje za raztezanje (v skrajnem položaju počakate da popusti napetost in nato počasi nadaljujete z gibom, ne delajte hitrih sunkovitih gibov).

Vaje je potrebno izvajati v vseh sklepih, v različnih položajih in različne tehnike vaj.

Stara modrost, da je potrebno pri obrabi sklepov in revmatičnih obolenjih mirovati, se je pokazala za zmotno in že dolgo ne velja več. Mirovanje je potrebno le v zelo akutnem obdobju, kasneje pa je nujno potrebno gibanje.

[ Na vrh ]

Osteoartroza je nevnetno revmatsko obolenje sklepov, za katerega je značilen razkroj sklepnega hrustanca, kar vodi v obrabo pod njim ležeče kosti. Pojavijo se bolečine, jutranja okorelost in zmanjšana gibljivost sklepov. Obolenje prizadene 20% celotne populacije in več kot 50% starostnikov po šestdesetem letu starosti.

 Kaj se dogaja pri osteoartrozi?
Sklepne površine zdravega sklepa pokriva hrustanec, ki omogoča normalno gibanje. Sčasoma se začne hrustanec zaradi različnih vzrokov spreminjati in obrabljati, najpogosteje zaradi staranja, poškodb, prirojenih okvar sklepov ter preobremenitev. Hrustanec spremeni barvo, na njegovi površini se pojavijo razjede, postaja tanjši, bolj krhek ter neodporen na obremenitve. Na koncu hrustanec povsem izgine. Kost pod njim se odzove tako, da tvori novo kost in na robu kosti nastajajo kostni izrastki (osteofiti). Tako se sklepni prostor zmanjšuje, sklepne površine niso več gladke, ne drsijo druga ob drugi, temveč se drgnejo med seboj. Zato se pojavijo bolečine, deformacije sklepov ter omejena gibljivost.

Kakšne težave povzroča bolezen?
Prvi znak bolezni je bolečina, najprej le občasna, ki v mirovanju preneha, in običajno ni zelo močna. Stopnjuje se pri obremenitvi (na primer pri hoji,…). Pojavlja se tudi okorelost med mirovanjem (t.i. jutranja okorelost) v prizadetem sklepu, ki z gibanjem izzveni. Sprva so prizadeti sklepi prstov na rokah in nogah, vratni in ledveni del hrbtenice ter kolki in kolena. Pojavi se tudi otekanje sklepa in zmanjšana gibljivost le-tega. Postopoma postaja sklep vedno manj gibljiv in lahko na koncu otrdi v nepravilnem položaju.

Kako zdravimo osteoartrozo?

Osnovni cilji zdravljenja so lajšanje bolečin, ohranjanje gibljivosti sklepov ter  vzdrževanje in krepitev mišične moči. V začetnih stanjih osteoartroze lahko z zdravili, ki vsebujejo paracetamol, lajšamo zmerne bolečine. Pri napredovani obliki, ko so bolečine močnejše, in se pojavi tudi vnetje, običajno zdravnik predpiše močnejša zdravila s protivnetnim delovanjem. Jemanje zdravil mora biti pod kontrolo zdravnika, saj se le-ta odloči za čim krajše jemanje ustreznega zdravila ter v čim nižjem, a še učinkovitem odmerku.

Ali lahko tudi zdravila v obliki gelov lajšajo bolečine in vnetje?
Blage akutne in kronične bolečine lahko lajšamo tudi z zdravili v obliki gelov ali krem. Največkrat se v tej obliki uporabljajo t.i. nesteroidna protivnetna (protirevmatska) zdravila, ki imajo poleg protibolečinskega tudi protivnetni učinek. Nanesemo jih neposredno na prizadeto mesto na koži. Na mestu poškodbe se oteklina zmanjša, zato se izboljša gibljivost sklepa. Prednost lokalnega zdravljenja je, da nimajo sistemskih neželenih učinkov. Lokalna zdravila pri močnejših bolečinah sama ne zadostujejo, zato se pogosto uporabljajo kot dopolnilo k zdravljenju s tabletami ter fizioterapiji.

Vaje in telesna aktivnost
Pri preprečevanju in zdravljenju osteoartroze je telesna aktivnost zelo pomembna. Običajno bolnik zaradi bolečin noče obremenjevati sklepa, zaradi česar posledično slabijo mišice. Oslabljene mišice še povečujejo bolečine, zato moramo prizadeti sklep razgibavati in krepiti mišice. Vaje je potrebno izvajati redno in pravilno, obseg in  zahtevnost vaj pa prilagajati splošnemu počutju in stanju sklepov. Bolečina je opozorilni znak, da je telovadba pretežka. Priporočeno je izvajanje različnih vaj: dihalnih, ki pomagajo k sprostitvi, ter vaj za raztezanje, s pomočjo katerih raztezamo mišice, mehka tkiva, kite in vezi ob sklepih. Vaje za gibljivost ter krepitev mišic so zelo pomembne za ohranjanje funkcije prizadetih sklepov, saj lete zmanjšujejo mišično napetost ter povečujejo prožnost mišic in kit.
Plavanje je najustreznejša oblika aerobne vadbe. Razbremenijo se sklepi, krepijo se mišice, topla voda pa še dodatno blagodejno vpliva na celo telo. Od preostalih aktivnosti je priporočljivo: kolesarjenje (izogibati se je potrebno prevelikim vzponom), sobno kolo, hoja in tek na smučeh (drsni korak je prepovedan), nordijska hoja. Seveda pa moramo predvsem poslušati svoje telo, ki nas bo opozorilo, kdaj je aktivnosti preveč.

[ Na vrh ]

Migrene prizadenejo enega od osmih ljudi na svetu in niso samo izjemno boleče, naporne in izčrpajoče, temveč tudi nevarne. Zdaj pa so znanstveniki našli gen, ki bi lahko bil kriv za nadležne migrene.

Migrene so izjemno naporne!

Znanstveniki so še bližje odkritju res učinkovitega zdravila za zdravljenje migrene, saj pravijo, da so našli gen, ki bi lahko migreno povzročal.

Tako bi lahko nekoč izdelali tudi učinkovito zdravilo, ki bi delovalo neposredno na ta problematičen gen. Kajti za zdaj so na voljo le zdravila, ki lajšajo simptome migrene, ne pa tudi dejanskega vzroka zanje.

 Znanstveniki, ki so svoja dognanja objavili v časopisu Nature Genetics, so primerjali DNA tisočih ljudi, ki trpijo zaradi migren, s tistimi, ki migren nimajo. Tako so pri tistih, ki imajo migrene, našli nekakšno gensko napako, ki povečuje možnost za razvoj migrene. Zaradi te genske napake naj bi v možganih oziroma natančneje na spojih možganskih celic kopičil glutamat, ki je sicer ključna molekula v celični presnovi, ki sodeluje tudi pri prenašanju sporočil do možganov. Zaradi njegovega prekomernega kopičenja v glavi naj bi tudi nastala migrena. Tako bi lahko zdravila, ki bi vplivala na kopičenje glutamata v možganih, povsem preprečila razvoj migrene, pravijo raziskovalci.

Čeprav so že nekatera prejšnja odkritja povezala migreno z genom, niti eno še ni našlo povezave med najhujšimi oblikami migrene in tem genom. Profesor Christian Kubisch iz Nemčije, ki je sodeloval v raziskavi, pa pravi, da bo na tem področju sicer potrebnih še kar nekaj dodatnih raziskav, da pa je ta njihova študija pomemben korak k novim dognanjem v zvezi z migrenami.

[ Na vrh ]

Revmatične težave se nanašajo na bolečine in otekline v sklepih, mišicah in hrbtenici, večji ali manjši togosti telesa in oteženosti gibanja. Pod najpogostejša revmatična obolenja spadajo vnetno-revmatična obolenja (revmatoidni artritis), degenerativna obolenja sklepov (artroza), revma mehkih delov in bolezni presnove z revmatičnimi težavami.

 Vzroki revme

K revmatičnim težavam najbolj pripomore nezdrav način življenja. Nekateri izmed vzrokov so:

  • obraba sklepov
  • neprimerna narava delovnega mesta
  • dedna obremenitev
  • slabo pozdravljeni zlomi kosti, poškodbe vezi in kit ali prirojeno napačno razviti sklepi
  • psihične obremenitve in stresi
  • telesna nedejavnost in nepravilna prehrana
  • Nekatere revmatične bolezni sprožijo tudi virusi in bakterije.

Koristni nasveti

Revmatiki se bolj znojijo kot zdravi ljudje. Preznojena koža pa je dovzetnejša za poškodbe in okužbe. Pogostejše umivanje in dnevno prhanje bolje prekrvavi kožo in izboljša splošno počutje. Vse rane je treba zaščititi in zdraviti.

Pri vnetih in razobličenih sklepih na stopalih je hoja otežena in boleča. Obuvala naj bodo mehka, udobna; ne smejo biti ohlapna, ampak se morajo dobro prilegati nogi. Izbrati je treba obuvala z nizkimi petami in nedrsečim podplatom. Oblačila naj bodo lahka, zračna in naj revmatika ne motijo pri gibanju.
Bivalni prostori naj bodo malo toplejši kot pri zdravih ljudeh. Treba jih je zračiti in paziti, da ne bo prepiha. Pri ljudeh, ki imajo težave s suhimi sluznicami, je pomembna tudi visoka vlažnost zraka.

Posteljno perilo naj bo lahko in toplo, pogosto ga je treba menjati. Pred spanjem je priporočljiva topla kopel ali prha. Dobro se je umiriti in leči v posteljo šele, ko se pojavi zaspanost. Pozimi je priporočljiva uporaba električne blazine.

Zdravljenje in preprečevanje bolezni

Večina revmatičnih bolezni danes še ni ozdravljiva, jih je pa mogoče uspešno zdraviti in preprečevati njihove posledice. Hujše napredovanje revmatične bolezni zdravniki lahko zavrejo predvsem z zgodnjim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem. Vloga vsakega posameznika je pri tem zelo pomembna: svojih težav ne smete zanemariti, pravočasno morate poiskati zdravniško pomoč, zaupati svojemu zdravniku, jemati predpisana zdravila in izvajati priporočene ukrepe, kot so ohranjanje moči mišic, vzdrževat idealno ali zmanjšati preveliko telesno težo in nadzorovati simptome bolezni.

Pri zdravljenju revme sodeluje skupina različnih zdravstvenih delavcev: revmatolog, izbrani družinski zdravnik, ortoped, fiziater, fizioterapevt, itd.

Zdravljenje je naravnano na vsakega bolnika posebej. Danes obstaja že mnogih učinkovitih zdravil, tudi za težka revmatična obolenja, številni pripravki za samopomoč pa nudijo dodatno možnost, da ublažimo bolečine in tako zmanjšamo količino zaužitih zdravil.

Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

Možganska kap je kljub napredku medicine še vedno strah vzbujajoče stanje, saj človeka lahko onesposobi na različne načine, od motenj govora do težke invalidnosti. Do neke mere se jo lahko prepreči, zato se je vredno izogniti dejavnikom tveganja, na katere imamo vpliv.

Možganska kap, ki je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen, pomeni nenaden nastanek nevroloških simptomov in znakov zaradi prekinitve dotoka krvi možganovini. V skoraj 80 odstotkih je možganska kap posledica zamašitve ene izmed možganskih žil s krvnim strdkom, v približno 20 odstotkih pa razpoka arterije in posledične krvavitve. Če traja prekinitev oskrbe možganskih celic s kisikom in hrano predolgo, pride do nepopravljive okvare.

Uspešno zdravljenje možganske kapi se začne s hitrim prepoznavanjem simptomov in znakov bolezni. Pogosti znaki možganske kapi so delna ali popolna ohromelost desne ali leve polovice telesa, motnja zaznavanja ohromele polovice telesa, motnje govora, branja, pisanja, zmanjšano vidno polje, redkeje popolna slepota, vrtoglavica, dvojni vid, motnja požiranja, zadrževanja vode in blata, zmedenost, krči, lahko pa tudi nezavest.

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrtnosti in najpogostejši vzrok invalidnosti pri odraslih v razvitem svetu. V Sloveniji vsako leto doživi možgansko kap več kot 4500 ljudi. V invalidnost vodi v kar 20 do 30 odstotkov vseh primerov, delno tudi zato, ker mnogo bolnikov k zdravniku pride prepozno, saj bolniki ali njihovi svojci ne prepoznajo simptomov in znakov možganske kapi. Le slabih 30 odstotkov bolnikov prispe v bolnišnico dovolj hitro.

Dejavniki tveganja, ki povečujejo verjetnost nastanka možganske kapi in na katere lahko preventivno vplivamo, so:
• (neurejen) povišan krvni tlak (najpomembnejši dejavnik tveganja!),
• sladkorna bolezen tipa 2,
• povišan indeks telesne mase in debelost (predvsem trebušni tip),
• povišane vrednosti maščob in holesterola v krvi,
• uporaba kontracepcijskih tablet pri določenih skupinah bolnic (tistih, ki imajo migreno, in tistih, ki kadijo),
• slabe prehranjevalne navade,
• pomanjkanje telesne aktivnosti,
• kajenje,
• kronični alkoholizem,
• kronični stres in
• zloraba drog (kokain, amfetamini – Ecstasy).

Pomemben dejavnik tveganja je tudi nosečnost in z njo povezan porast krvnega tlaka (eklampsija). Zato moramo nameniti posebno skrb z rednimi pregledi vsem bodočim materam.

ZNAKI IN SIMPTOMI MOŽGANSKE KAPI zaradi zapore žile:

• delna ali popolna ohromelost polovice obraza (npr. asimetrija obraznih potez s spuščenim ustnim kotom, nezmožnostjo zapiranja veke, asimetrija pri nasmehu),
• delna ali popolna ohromelost telesa (negibnost udov),
• motnje občutkov po eni polovici telesa (mravljinčenje),
• motnje govora (nerazumljivo izražanje, nerazumevanje besed),
• motnje pisanja in računanja,
• motnje vida (dvojne slike),
• motnje ravnotežja in koordinacije (zanašanje pri hoji),
• težave pri požiranju,
• zmedenost, omotica,
• težave pri zadrževanju vode in blata,
• glavobol (redko) in
• nezavest (možen znak).

ZNAKI IN SIMPTOMI MOŽGANSKE KAPI zaradi krvavitve v možgane so običajno podobni tistim pri zamašitvi možganske žile, vendar pa ob krvavitvi simptomi zelo hitro napredujejo; bolnik ima (pogosteje kot pri zapori žile) glavobol, občuti slabost, bruha in ima motnje zavesti.

SIMPTOMI IN ZNAKI MOŽGANSKE KAPI zaradi krvavitve v možganske ovojnice:
• nenaden, močan glavobol, kakršnega bolnik še nikoli v življenju ni imel (kot bi ga nekdo z vso močjo udaril v zatilje),
• običajno slabost, huda prizadetost, utrujenost, vrtoglavost, bolnika moti svetloba,
• otrpel vrat,
• bruhanje,
• ohromelost po eni polovici telesa,
• zmedenost, nemir,
• motnje zavesti (izguba zavesti za krajši ali daljši čas, lahko tudi koma),
• krči in
• povešena veka in omejen pogled z enim očesom v več smeri.

Hitra prepoznava rešuje življenja!

S preprostim testom lahko tudi laik brez težav vsaj posumi, ali se srečuje s človekom, ki ga je pred kratkim zadela možganska kap.

1. korak: morebitnega bolnika prosimo, naj se nam na široko nasmeji. Pri zdravem človeku so ustnice simetrične, bolnik z akutno možgansko kapjo pa ima eno stran povešeno.

2. korak: morebitnega bolnika prosimo, naj iztegne obe roki v višini ramen. Zdrav človek ju brez težav obdrži v tem položaju tudi dlje časa, medtem ko bolniku z akutno možgansko kapjo ena roka takoj omahne.
3. korak: morebitnemu bolniku rečemo preprost stavek, denimo: Danes je lep dan in ga prosimo, naj stavek ponovi. Zdrav človek bo brez težav ponovil stavek, medtem ko si bo bolnik z akutno možgansko kapjo s težavo zapomnil stavek, še teže pa ga bo ponovil oziroma ga sploh ne bo mogel pravilno ponoviti.

Če opazite te znake pri svojcu, ne oklevajte, ampak NEMUDOMA pokličite 112 in dispečerju povejte, da utemeljeno predvidevate, da imate ob sebi človeka, ki ga je zadela akutna možganska kap. To je pomembno, saj bo dispečer v najkrajšem možnem času poslal reševalno vozilo, ki bo bolnika nato prepeljalo v tisto zdravstveno ustanovo, kjer imajo 24 ur na voljo ne le ustrezno opremo, temveč tudi osebje, ki zna oskrbeti bolnika z akutno možgansko kapjo.
Klinični pregled
Vrstni red preiskav je odvisen od stopnje in trajanja bolnikove prizadetosti. Glavna preiskava je klinični pregled ter ocena stopnje in vrste bolnikove prizadetosti. Zdravnik ocenjuje predvsem prizadetost živčevja, srca in žilja. V bolnišnici za diagnozo možganske kapi opravijo krvne preiskave, elektrokardiogram (z njim ocenijo delovanje bolnikovega srca, predvsem srčni utrip), računalniško tomografijo možganov (CT), s katero vidijo morebitno okvaro možganov. Zelo majhne možganske okvare lahko ugotovijo z magnetno-resonančno tomografijo možganov (MRT). Stanje velikih vratnih žil, ki dovajajo kri možganom in očem, pregledajo z ultrazvočno preiskavo. Ultrazvočna preiskava srca omogoči dodaten vpogled v delovanje srca. Kadar pa obstaja sum na hudo zožitev vratnih arterij ali možgansko anevrizmo, se zdravnik odloči za digitalno subtrakcijsko angiografijo (DSA ).
Zdravljenje
Svežo možgansko kap je treba obravnavati enako hitro kot srčni infarkt ali hudo poškodbo. Takoj moramo aktivirati urgentno službo in bolnika prepeljati v ustrezno zdravstveno ustanovo. Krvni strdek, ki povzroči možgansko kap, lahko v določnih primerih raztopimo. Časovno okno za zdravljenje z zdravili, ki topijo strdke, (postopek se imenuje tromboliza), je omejeno le na prve tri ure po jasnem, dobro opredeljivem nastanku možganske kapi.

Če dobijo možganske celice, ki so že na robu preživetja, ponovno dovolj kisika in hrane, lahko pričnejo normalno delovati. Žal trombolitično zdravljenje v približno 6 odstotkov primerov povzroči nevaren zaplet – možgansko krvavitev, ki vodi v dodatno poslabšanje bolezni.

Za trombolitično zdravljenje se zato odločamo le pri večji možganski kapi, ko pričakovana korist odtehta morebitno škodo. Vselej moramo pridobiti soglasje bolnika ali njegovega najbližjega svojca, če bolnik ne more govoriti ali je nezavesten. Že ob telefonskem klicu v dežurno zdravstveno ustanovo zdravnik ali reševalec zastavita svojcem vprašanja, ki odločajo o tem, ali prihaja v obzir trombolitično zdravljenje.

Najpomembnejši je čas, saj od jasno opredeljenega nastanka kapi do pričetka zdravljenja ne sme preteči več kot 3 ure. Če se bolnik zjutraj zbudi z že izraženimi znaki možganske kapi, ga ne smemo zdraviti z raztapljanjem strdkov, saj ni znano, kdaj je nastopila možganska kap. Pri kapi, ki ni povsem sveža, obstaja namreč večja nevarnost krvavitve v okvarjeno možganovino.

Bolnika, ki pride v bolnišnico pravočasno, pregleda nevrolog, ki izključi morebitne druge vzroke za nevrološko okvaro. Nato opravi slikanje možganov z računalniško tomografijo, ki še ne sme pokazati vidnih znakov okvare možganov, še zlasti pa ne možganske krvavitve. Če ima bolnik normalne izvide krvnih preiskav, ki jih opravimo pred trombolizo, in urejen krvni tlak, lahko pričnemo s trombolitičnim zdravljenjem. Pomembno je, da se bolnikovo stanje samodejno ne izboljšuje, saj gre v tem primeru za prehodno kap in tromboliza ni indicirana. Topljenje strdka traja eno uro. Bolniku vbrizgamo v veno 10 odstotkov celotnega odmerka zdravila v prvi minuti, preostalih 90 odstotkov zdravila pa teče počasneje v infuziji. Ves čas merimo krvni tlak ter srčno frekvenco in ocenjujemo nevrološke znake. Po opravljeni trombolizi ponovno ocenimo znake možganske kapi in oceno ponovimo po 24 urah, 7 dneh in 3 mesecih.

Kadar večina znakov možganske kapi izzveni že med ali neposredno po končani trombolizi, vemo, da smo strdek uspešno raztopili. To bolniku prihrani dolgotrajno okrevanje po možganski kapi, ko zdravi deli možganov počasi in le delno prevzemajo funkcijo trajno prizadetega dela.

Vir: Simona Kozina Lovšin, dr. med. spec

[ Na vrh ]

Ker so bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti, poskrbimo za svoje srce še danes! Kaj vse lahko storimo?

Pomemben je zdrav življenjski slog
Življenjski slog se oblikuje pod vplivom izkušenj in življenjskih razmer od zgodnjega otroštva dalje. Nanj pomembno vpliva vedenje staršev in družinsko okolje, izobraževanje, zdravstveno varstvo, socialni, kulturni in okoljski dejavniki.

Raziskave kažejo, da se zdravje na lestvici vrednot ljudi uvršča na prvo mesto. Presenetljivo pa je, da ljudje kljub temu osebno premalo naredimo za ohranitev pa tudi za povrnitev zdravja.
Starši, učitelji, zdravstveni delavci in drugi si prizadevajo, da bi zdravju naklonjen življenjski slog privzgojili že otrokom. Tudi kasneje je še vedno dovolj časa za spreminjanje škodljivih navad. Najpomembneje je, da zberemo dovolj volje.
Zanimanje za z zdravjem povezan življenjski slog se je povečalo v drugi polovici dvajsetega stoletja, ko so strokovnjaki dokazali očitne povezave med nezdravim življenjskim slogom in pojavljanjem kroničnih nenalezljivih bolezni kot so npr. bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen.
Pravilna, uravnotežena prehrana, opuščanje kajenja, izogibanje pretiranemu pitju alkohola, redna telesna dejavnost, sproščanje, upoštevanje pravil varnosti in zdravja pri delu ter sodelovanje pri oblikovanju prijaznega, zdravega in varnega delovnega okolja so naložbe, ki bodo prispevale k ohranjanju zdravja do pozne starosti ter večji življenjski energiji, ki jo potrebujemo na delovnem mestu pa tudi pri domačih opravilih ter preživljanju kakovostnega prostega časa z družino in prijatelji.

 Mnogi delodajalci v Sloveniji se že zavedajo, kako pomembni za delo organizacije so zdravi, zadovoljni in motivirani delavci, zato so v veliki meri že pripravljeni sprejemati predloge za izboljšanje delovnih razmer.
Telesna dejavnost
Odrasli človek naj bi se vsak dan ali vsaj 4 do 5 dni v tednu, za 30 minut posvetil ustrezni telesni dejavnosti. K redni telesni dejavnosti štejejo tudi aktivnosti v privatnem in poklicnem delu (npr. hoja po stopnicah namesto vožnje z dvigalom, hoja po nakupih, hoja na delo …). Pomembno je, da dosežemo večjo porabo energije (kcal/teden).
Pravilna, uravnotežena prehrana
Neustrezna prehrana je med najpomembnejšimi vzroki sedanjega pojava aterosklerotičnih bolezni, zlasti koronarne bolezni – angine pektoris, srčnega infarkta in nenadne smrti. Je napovedni dejavnik za druge dejavnike tveganja kot so povišan holesterol in sladkor v krvi, previsok krvni tlak, prekomerna telesna teža in debelost. Pravilen način prehrane glede na sestavo obrokov vključuje živila iz vseh skupin, največ sadja in zelenjave, puste mesne izdelke, izdelke iz posnetega mleka, polnovredne krušne izdelke, dovolj tekočine (najbolje vodo, nesladkan čaj). Obroki naj ne bi bili preobilni. Pomembno je pitje zadostne količine vode (najmanj 1,5 – 2 l na dan), enakomerno razporejene čez dan.
Med dobre prehranjevalne navade štejemo uživanje hrane sede, v miru, v sproščenem okolju, počasi, tri glavne obroke (zajtrk, kosilo, večerja) in dve malici (dopoldanska in popoldanska).
Kajenje
Kajenje je dejavnik tveganja, ki povzroči največ bolezni. Posledice so odvisne od števila pokajenega tobaka in od let kajenja. Sokriv je za okoli 50% vseh smrti, polovica od teh pa je zaradi bolezni srca in ožilja.

 Prekomerno uživanje alkohola
Uživanje večjih količin alkohola je povezano z nerednim bitjem srca in srčnim infarktom in je pogost vzrok za zvišan krvni tlak.
Vseh posledic škodljive rabe alkohola se ne da opisati, še posebno pa ne trpljenja članov družine alkoholika.
Psihosocialni dejavniki tveganja
Psihosocialni dejavniki tveganja, kot so nizek socioekonomski status, prenizka socialna podpora, socialna izolacija, stres na delu in v družinskem življenju, negativna čustva vključno z depresijo in agresivnostjo, so se izkazali kot dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja in za poslabšanje stanja pri bolnikih z že obstoječo srčnožilno boleznijo.
Psihosocialni stres na delu in izven delovnega mesta je dejavnik tveganja za srčnožilno bolezen pri obeh spolih. Kadar je povezan s prekomernim uživanjem alkohola, je močan dejavnik za zvišan krvni tlak.
Psihosocialni dejavniki tveganja so nevarni še posebej zato, ker v življenje z njimi obremenjenega posameznika privabijo tudi ostale vedenjske dejavnike tveganja kot so prekomerno uživanje alkohola, kajenje in nezdravo prehrano.
Delovno okolje
Po rezultatih analiz obremenjenosti v delovnem okolju so organizacijski pogoji pogost vzrok preobremenjenosti delavcev. Stres v delovnem okolju je drugi najpomembnejši zdravstveni problem in drugi najpomembnejši vzrok za odsotnost z dela zaradi bolezni. Je pogosto posledica neustreznih psihosocialnih pogojev v delovnem okolju.
Po podatkih EUROSTAT-a že 9 % delavcev poroča o šikaniranju in 4 % o pojavljanju psihičnega mučenje in izživljanja. V resnici pa je neustreznih psihosocialnih pogojev celo več, vendar so ti le redko spoznani kot takšni. Pogosteje so skriti v nezadovoljstvu z vsebino dela, z načinom dela, z organizacijo dela.
V delovnem okolju se pogosto srečujemo tudi s kemičnimi dejavniki tveganja. Število kemičnih snovi v svetu narašča. Delavci so pri svojem delu v industriji, kmetijstvu, laboratorijih, zdravstvu, farmaciji in drugih dejavnostih izpostavljeni številnim škodljivim snovem. Za ohranitev zdravja delavcev je zelo pomembno zgodnje odkrivanje tvegane izpostavljenosti kemičnim snovem, to je takrat, ko še ne nastopijo okvare zdravja ali bolezni. Temu nujno sledijo ukrepi, s katerimi škodljivo kemično snov zamenjamo z manj nevarno ali pa znižamo njeno koncentracijo na tako vrednost, pri kateri ne prihaja do škodljivih učinkov na človeški organizem. Pogosti so tudi hrup, vibracije, sevanje in neustrezna svetloba.
Po Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju se je delodajalec dolžan posvetovati z delavci glede kadrovskih vprašanj ter glede vprašanj varnosti in zdravja delavcev pri delu.
Kaj lahko naredijo sindikati?
Sindikati lahko skupaj z delodajalci zagotovijo zdravo in varno delovno okoljo.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije predlaga, da sindikalne organizacije med svojim članstvom propagirajo bolje zdrav način življenja in se pri delodajalcih zavzamejo za nudenje informacij o dejavnikih tveganja in o zdravem življenjskem slogu ter da bo delavcem omogočeno, da se lahko teh priporočil držijo tudi na delu. Pomembno je spodbujanje delavcev k zdravim obrokom hrane in zadostnemu pitju vode, nekajenju, sprostitvi med časom za malico (aktivni odmor), prihodu na delo s kolesom ali peš, če je to mogoče ipd.

[ Na vrh ]

Ste vedeli, da žensko srce opozarja na infarkt drugače kot moško?

Francoska študija je ugotovila, da so ženske v večji nevarnosti kot moški, da umrejo v prvem mesecu po srčnem napadu. Malo ljudi ve, da so simptomi srčnega napada pri ženskah drugačnih od tistih, ki jih doživljajo moški.

V skladu s študijo pri ženskah redkeje opravijo angiografijo kot pri moških. Angiografija je preiskava, ko v žile vbrizgajo kontrastno snov, ki omogoči jasen prikaz krvnih žil in morebitnih strdkov na rentgenski sliki. Če se ugotovi, da obstajajo blokade in zožitve v žilah, se zdravniki poslužijo angioplastike oz. katetrskega širjenja žil. Raziskovalci pravijo, da bi morale biti ženske deležne enakih posegov kot moški - s tem bi se precej znižalo tveganje smrti zaradi bolezni srca.
Že dolgo časa je znano, da so simptomi srčnega napada pri ženskah drugačni od tistih, ki jih doživljajo moški. Veliko je zgodb žensk, ki so jih na urgentnem oddelku obravnavati drugače kot moške. Zdravniki so ženske pogosto odpravili z razlago, da je razlog njihove bolečine v prsnem košu in drugih simptomov povezan s tesnobo, namesto da bi testirali pravi vzrok - bolezen srca.
Bolezni srca so najpogostejši vzrok smrti ameriških žensk. Večina študij, opravljenih glede bolezni srca, pogosto ne vključuje žensk.
Večina nas pozna tako imenovane "normalne" simptome srčnega napada - bolečina, ki se širi navzdol v levo roko, bolečine v prsih ali pritisk itd. Ampak, ali ste vedeli, da se simptomi srčnega napada pri ženskah pogosto odražajo na drugačen način kot pri moških?
Žensko srce: simptomi srčnega napada
Vsako leto na sto tisoče žensk umre zaradi srčnega napada ali druge bolezni srca in ožilja. Veliko ljudi, vključno s številnimi strokovnjaki zdravstvenega varstva, se ne zaveda, da so simptomi srčnega infarkta pri ženskah pogosto drugačni kot pri mopkih. Pri ženskah je bolj verjetno, da izkusijo slabost, vrtoglavico, nelagodje, tesnobo ipd. kot simptome, ki kažejo na srčni infarkt.
- Bolečini v prsnem košu se lahko pridruži tudi bolečina v hrbtu in/ ali globoka zbadajoča in pulzirajoča bolečina v eni ali obeh rokah;
- zasoplost in/ ali teško dihanje (lovljenje sape), ko se zbudite:
- hladno in lepljivo znojenje;
- omotica, občutek nestabilnosti ali omedlevanje;
- tesnoba, nelagodje - nenavadna nervoza, občutki o približevanju smrti;
- edem - zastajanje tekočine v telesu in otekanje običajno gležnjev ali spodnjega dela noge;
- pospešeno bitje srca, občutek razbijanja srca;
- slabost,razdražen želodec;
- občutek teže, kot je pritisk v prsnem košu nekje med prsmi, ki lahko izžareva v levo roko ali ramo.
Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti pri ženskah in hkrati vzrok, ki ga je možno preprečiti. Ženske morajo nameniti posebno pozornost naštetim simptomom in nemudoma poiskati nasvet zdravnika, če se ti simptomi pojavijo.
Kako lahko znižate tveganje za bolezni srca?
- vzdržujte redno aerobno vadbo
- jejte srcu prijazno hrano in če imate preveliko telesno težo, shujšajte
- alkohol le v zmernih količinah - če sploh
- če kadite - prenehajte!

[ Na vrh ]

Acetaminofen in zdravila za zmanjševanje holesterola in maščob v krvi lahko preprečijo možgansko kap ali zmanjšajo škodo po njej.

Dve novi študiji sta ugotovili, da so acetaminofen in statini lahko zelo koristni pri preprečevanju kapi oz. njenem zdravljenju. Prva, francoska raziskava je pokazala, da so statini povezani z nižjim tveganjem za nastanek prve kapi. Druga skupina pa je medtem na Nizozemskem ugotovila, da so bolniki z normalno telesno temperaturo, ki so takoj po kapi prejeli zdravilo acetaminofen, okrevali bolje kot bolniki, ki ga niso prejeli.

 Sicer so že predhodne študije dokazale, da lahko uporaba zdravil za zniževanje holesterola, kot so statini Crestor, Lipitor in Zocor, pri nekaterih bolnikih zmanjša tveganje za možgansko kap.

V novi raziskavi so tako francoski znanstveniki pregledali 24 prejšnjih študij, ki so vključevale več kot 165.000 bolnikov. Odkrili so, da je za vsak 1 milimol na liter znižanja LDL (slabega) holesterola, ki ga je prinesla uporaba statinov, tveganje za možgansko kap padlo za 21 odstotkov, v primerjavi z ljudmi, ki zdravila niso prejeli. Podatki tudi kažejo, da uporaba statinov tudi zavira nastajanje ovir v karotidnih arterijah, ki vodijo od srca do možganov.
Izredni profesor kirurgije, nevrologije in eksperimentalne terapije na teksaški univerzi Jonathan Friedman je poudaril: »Rezultati so razsvetlili dejstvo, da obstaja neposredna povezava med znižanjem LDL holesterola in zmanjšanjem tveganja za možgansko kap. Ne gre le za to, da bomo bolnikom, pri katerih obstaja tveganje za kap, dajali statine in želi uspeh. Predvsem se moramo sedaj še bolj zavedati, da je bistveno zmanjšati nevarni holesterol že kot preventivo za različne bolezni«.

 Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

Vemo, da se med delovnim tednom ne spočijemo dovolj. Vemo, da imamo povišan krvni tlak, pa ne najdemo časa za obisk zdravnika. Vemo, da nam je telesna teža »ušla« iz nadzora. Premalo se gibljemo in preveč kadimo. Pogosto smo razdražljivi, utrujeni, muči nas glavobol. Vendar naštetim težavam ne posvečamo dovolj pozornosti. Tolažimo se z mislijo, da bodo minile. In da bomo »jutri« bolje poskrbeli za svoje zdravje, si vzeli čas, šli na sprehod in morda celo obiskali svojega zdravnika. Toda nekega jutra se nam lahko zgodi, da ne moremo vstati s postelje, niti spregovoriti.

V Sloveniji za možgansko kapjo vsako leto na novo zboli okoli 4000 bolnikov. Na lestvici umrljivosti dosega možganska kap od 21 do 23 odstotkov letno. To bolezen ima pri nas od 5 do 9 odstotkov ljudi na tisoč prebivalcev, precej bolje gre Skandinavcem, kjer ima možgansko kap manj kot 5 oseb na tisoč prebivalcev, slabše pa Rusom, kjer je takih oseb med 16 in 19. Pogostejša je v srednjih letih in pri starejših ljudeh. Možganska kap je bolezen možganov, ki je posledica žilne okvare, zato jo uvrščamo med možgansko-žilne bolezni, ki so ene vodilnih vzrokov zbolevnosti in umrljivosti v svetu in pri nas ter prvi vzrok invalidnosti. Možganska kap ni ena, ampak je možganskih kapi več vrst: možganska kap brez kliničnih znakov, možganska kap z žariščnimi znaki, žilna demenca, subarahnoidna krvavitev in okvara možganov zaradi zvišanega krvnega tlaka. Pri možganski kapi brez kliničnih znakov gre za slučajno odkrito zaporo ali zožitev znotrajmožganskih arterij ali arterij v vratu ter dokazano okvaro možganov, ki je posledica motnje prekrvitve. Pri teh bolnikih se lahko sčasoma pojavijo pozabljivost, upočasnjeno gibanje, omotica in drugi znaki žilne demence. Pri žariščni možganski kapi lahko govorimo o ishemični možganski kapi, ki je med vsemi možganskimi kapmi najpogostejša, o znotrajmožganski krvavitvi, pri kateri se žila razpoči, kri pa se razlije v možgane in uniči možgansko tkivo, in o tranzitorni ishemični ataki, pri kateri pride do prehodne žariščne nevrološke motnje žilnega izvora, ki se kaže kot klinični znak možganske kapi, vendar traja manj kot 24 ur. Glede na lokalizacijo pa možgansko kap delimo na karotidno, ki nastane zaradi zožitve ali zamašitve karotidne arterije, vertebrobazilarno, kjer gre za prizadetost vertebralnih arterij, in na lakunarno možgansko kap, ki nastane zaradi zamašitve drobnih možganskih arterij kjerkoli v možganih.

Uničujoča ateroskleroza

Vzrok za večino možganskih kapi pri starejših bolnikih je ateroskleroza, to je bolezen arterij odvodnic, ki z leti napreduje. Pojavlja se skoraj pri vseh ljudeh, osnovni vzrok bolezni pa še ni povsem znan. Razvoj ateroskleroze spodbujajo zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, povečane maščobe v krvi, kajenje, nezdrava prehrana z veliko živalskih maščob in soli ter premajhna telesna dejavnost. Pomemben dejavnik tveganja je tudi prebolela  tranzitorna ishemična ataka ali prebolela možganska kap. »Pomemben vzrok so tudi srčne bolezni, zlasti srčno trepetanje, bolezni srčnih zaklopk in srčni infarkt. V teh primerih se v srcu tvorijo krvni strdki, ki po velikih žilah odvodnicah potujejo do možganov in tam zaprejo eno ali več možganskih žil. Pojav imenujemo srčna embolija. Možganska kap se pri članih nekaterih družin pojavlja pogosteje in verjetno gre pri takih družinah za splet dednih dejavnikov in zdravju škodljivih razvad. Med vzroki za možgansko kap je na prvem mestu arterijska hipertenzija, oziroma povišan krvni tlak, ki ji pravimo tudi »tihi ubijalec«, saj se je ljudje ne zavedajo in ne zdravijo. Zaskrbljujoč je podatek, da je bilo leta 2000 v Sloveniji skoraj 50 odstotkov Slovencev hipertonikov, kar pomeni, da je imela skoraj polovica Slovencev zvišan krvni tlak,« je povedala specialistka nevrologije in vodja Centra za možgansko-žilne bolezni v Kliničnem centru Ljubljana, doc. dr. Bojana Žvan, dr. med.. Možganska kap je pogostejša pri moških, kot pri ženskah, pri obeh spolih pa narašča s starostjo. Telesno je povezana z boleznijo venčnih srčnih žil in arterijsko boleznijo udov, saj se napredovala ateroskleroza pogosto pojavlja v več kot enem žilnem sistemu.

Nenadni simptomi

Tveganje za možgansko kap zmerno narašča s stopnjo zožitve notranje karotidne arterije. Prebolela ishemična možganska kap poveča tveganje ponovne kapi za 10 do 20 odstotkov v prvem letu, 5 do 8 odstotkov v naslednjih letih, v prvih petih letih pa za 30 do 40 odstotkov. Dodatno 15 odstotkov teh bolnikov utrpi srčni infarkt, 15 odstotkov pa jih umre zaradi drugih žilnih bolezni. Tudi prebolela tranzitorna ishemična ataka je zelo pomemben dejavnik tveganja. »Prevladuje zmotno prepričanje, da je tranzitorna ishemična ataka nenevarna bolezen. To je daleč od resnice, zato moramo vsak primer obravnavati kot bližajočo se možgansko kap.« Zaradi možganske kapi lahko zbolijo ljudje vseh starosti. Simptomi nastopijo nenadoma, ob prvih znakih možganske kapi pa je treba nemudoma ukrepati, saj bo tako okvara možganov čim manjša. Možgansko kap prepoznamo po naslednjih znakih: mišična oslabelost ali ohromelost, odrevenelost, omrtvičenost ali mravljinčenje polovice obraza in udov, običajno na eni polovici telesa, motnja govora, težave z vidom v enem ali obeh očesih, vrtoglavica, bruhanje, izguba sluha, motnja požiranja, kolcanje, izguba ravnotežja ali koordinacija gibov. Poleg motnje govora so zaradi možganske kapi lahko okvarjene tudi sposobnosti pisanja, branja in računanja. »Kadar vas preseneti možganska kap, nemudoma pokličite zdravniško pomoč, kajti časa za uspešno zdravljenje je zelo malo. Bolnike, pri katerih posumimo na svežo ishemično možgansko kap (možganski infarkt), ki je nastopila pred manj kot dvema urama, obravnavamo urgentno. Pri vsakem sumu na možgansko kap je potreben takojšen prevoz bolnika z rešilnim vozilom v ustrezno zdravstveno ustanovo. Tem bolnikom lahko s fibrinolitičnim zdravljenjem poskušamo s posebnim zdravilom raztopiti krvni strdek, vendar moramo pred raztapljanjem krvnega strdka s CT možganov izključiti možgansko krvavitev. Pri možganski kapi velja, da so čas možgani. Ukrepati moramo hitro in zdravljenje začeti v manj kot treh urah,« je dejala dr. Žvan.

Klinični pregled

Vrstni red preiskav je odvisen od stopnje in trajanja bolnikove prizadetosti. Glavna preiskava je klinični pregled ter ocena stopnje in vrste bolnikove prizadetosti. Zdravnik ocenjuje predvsem prizadetost živčevja, srca in žilja. V bolnišnici za diagnozo možganske kapi opravijo krvne preiskave, elektrokardiogram, z njim ocenijo delovanje bolnikovega srca, predvsem srčni utrip, računalniško tomografijo možganov (CT), s katero vidijo morebitno okvaro možganov, zelo majhne možganske okvare lahko ugotovijo z magnetno-resonančno tomografijo možganov (MRT), stanje velikih vratnih žil, ki dovajajo kri možganom in očem, pregledajo z ultrazvočno preiskavo, ultrazvočna preiskava srca omogoči dodaten vpogled v delovanje srca, kadar pa obstaja sum na hudo zožitev vratnih arterij ali možgansko anevrizmo, se zdravnik odloči za digitalno subtrakcijsko angiografijo (DSA). Za preprečevanje možganske kapi je pomembno predvsem zdravljenje dejavnikov tveganja: zvišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, zvečanega holesterola v krvi, kajenja, prekomernega uživanja alkohola in debelosti. Evropsko združenje za preprečevanje možgansko-žilnih bolezni in Slovenske smernice priporočajo zdravljenje arterijske hipertenzije do meje 140/90 mmHg pri bolnikih brez sladkorne bolezni in 135/80 mmHg pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Priporočljiva je fizična dejavnost vsaj pol ure dnevno in prehrana z malo soli in nasičenih maščob, bogata s sadjem in vlakninami.

Pomembno preprečevanje

»Pri preprečevanju prve ali ponovne možganske kapi uporabljamo tudi protiagregacijsko zdravljenje. Zdravilo prvega izbora v primarni preventivi je acetilsalicilna kislina , v sekundarni preventivi, torej kadar je bolnik v nevarnosti, da doživi ponovni možgansko-žilni ishemični dogodek  pa kombinacija acetilsalicilne kisline  in dipiridamola s podaljšanim sproščanjem.  Ta kombinacija se je izkazala kot najuspešnejša, saj za celih 37 odstotkov zmanjša možnost za vnovično možgansko kap, je pokazala raziskava ESPS II. Kombinacija obeh učinkovin (Asasantin retard) je kar dvakrat bolj učinkovita kot sama acetilsalicilna kislina ( pri nas najbolj znan Aspirin). S kombinacijo acetilsalicilne kisline in dipiridamola s podaljšanim  sproščanjem   trenutno poteka  tudi največja raziskava na področju sekundarne preventive možganske kapi – PROFESS. V raziskavo je vključenih več kot 20 000 bolnikov,  rezultati pa bodo znani leta 2008.   Bolniki, ki acetilsalicilne kisline  ne prenašajo, jemljejo klopidogrel, to zdravilo pa prejemajo tudi bolniki z visokim tveganjem za srčni in možgansko žilni ishemični dogodek. S protikoagulacijskimi zdravili zdravimo bolnike, ki imajo veliko verjetnost embolije iz srca. Po preboleli možganski kapi je antikoagulacijsko zdravljenje priporočljivo pri bolnikih s kroničnim trepetanjem srčnih preddvorov in/ali drugimi srčnimi boleznimi, kjer je možnost ponovne embolije iz srca velika. Najnovejša, letošnja raziskava je pokazala, da lahko ponovno možgansko kap ali TIA pri bolniku, ki je že doživel možgansko-žilni ishemični dogodek, zmanjšamo za 16 odstotkov, če ga zdravimo z atorvastatinom v visokem odmerku.« Zgodnja rehabilitacija bolnikov po možganski kapi se začne že v prvih dneh zdravljenja v bolnišnici. Z rehabilitacijo naj bi zmanjšali stopnjo prizadetosti bolnika po možganski kapi, dosegli večjo samostojnost pri osnovnih dnevnih opravilih in gibanju, omogočili funkcionalni govor in razumevanje, vrnili bolniku samozavest in pripravili svojce za življenje z bolnikom po preboleli možganski kapi. Okrevanje po možganski kapi je dolgotrajno in lahko traja tudi več let, odvisno pa je predvsem od mesta in velikosti možganske okvare. Zelo pomembna sta tudi skrb za lastno zdravje in prizadevanje, da ne bi zboleli. Zdrav način življenja pripomore tudi k preprečevanju možganske kapi. Zato redno nadzirajte svoj krvni tlak, ne kadite, prepoznajte in zdravite sladkorno bolezen, ne uživajte preveč alkoholnih pijač, prehranjujte se zdravo, bodite telesno dejavni in živite zadovoljno, saj je stres zelo povezan z dejavniki tveganja za možgansko-žilne, srčne in druge bolezni.

Kako prepoznati kap?

Kap lahko prepoznamo, če osebi zastavimo tri preprosta vprašanja in pogledamo njen jezik.

Nevrologi pravijo, da lahko popolnoma omilijo učinke kapi, če bolnika strokovno, medicinsko oskrbijo v 3 urah.
Včasih je težko prepoznati simptome kapi. Žal lahko pomanjkanje znanja povzroči pravo katastrofo. Oseba, ki je utrpela kap, lahko utrpi hude možganske poškodbe, če očividci ne opazijo znakov kapi. Zdravniki pravijo, da lahko očividci prepoznajo kap, tako da odgovorijo na tri preprosta vprašanja:
1. Prosite osebo, naj se nasmehne.
2. Prosite osebo, naj pove preprost stavek. (Npr. Danes je lep sončen dan.)
3. Prosite osebo, naj dvigne obe roki.
Če ima oseba pri katerokoli od teh nalog težave, takoj pokličite reševalce in jim opišite simptome.
Nov pokazatelj je jezik
Kot četrti pokazatelj pa so zdravniki ugotovili, da je pomemben tudi jezik.
4. Prosite osebo naj pokaže jezik. Če je jezik zvit ali skrivljen, če gre na eno ali drugo stran, je to zanesljiv znak kapi.

 Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

{/slider

{slider= Miokardni infarkt}

Bolezni srca in žilja so najpomembnejši vzrok zbolevanja in umiranja v svetu in delež koronarne bolezni je največji. To je bolezen z več obrazi. Akutni miokardni infarkt (AMI) je le ena od njenih pojavnih oblik in je posledica zapore venčne (koronarne) arterije s strdkom. V Sloveniji poskušamo vsem bolnikom s srčnim infarktom omogočiti hiter dostop do ustrezne bolnišnice in kateterizacije srca, odprtja zaprte arterije in vstavitve ene ali več žilnih opornic (stentov).

Vzrok za koronarno srčno bolezen je ateroskleroza

Ateroskleroza je kronična napredujoča vnetna bolezen arterijske žilne stene. Pod vplivom dejavnikov tveganja, ki so našteti v nadaljevanju, nastane okvara delovanja in medsebojnega stika celic endotelija (tanke notranje obloge žilne stene), zato se v žilni steni razvije vnetje. V to vnetno območje, ki ne povzroča nikakršnih zaznavnih težav, se nato vztrajno odlagajo holesterol in druge škodljive snovi, kar povzroči nastanek izboklin v žilni steni (maščobni plaki). Te začnejo ožiti svetlino žile, poleg tega se bolna žila na dražljaje ne odziva več ustrezno s širjenjem in krčenjem.
Najpomembnejši dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze so dednost (pojavljanje bolezni pri sorodnikih), stres, previsok krvni pritisk, zvišan holesterol in druge maščobe, sladkorna bolezen, prehiter srčni utrip, kajenje, nezdrava prehrana, čezmerna telesna teža, prevelik obseg pasu, telesna nedejavnost, zadebeljenost sten levega prekata in drugi.

Od žilnega vnetja do miokardnega infarkta

Aterosklerotični plaki začnejo s svojo počasno rastjo in posledičnim oženjem svetlin arterij ovirati pretok krvi in tedaj se začnejo ob naporih, ko je potreba po energiji in kisiku v celicah večja, zaradi pomanjkanja krvi in kisika v srčni mišici pojavljati prsne bolečine (stenokardije). To pojavno obliko koronarne srčne bolezni imenujemo angina pektoris. Izraz včasih povzroči nesporazum: beseda angina pomeni bolečina, beseda pektoris pa prsna. Diagnoza tako nima nič skupnega z navadno angino (vnetje mandljev ali drugih limfatičnih struktur v žrelu), ki je dobila ime po bolečini v žrelu. Bolezen je na tej stopnji lahko precej stabilna (t. i. stabilna angina pektoris): prsne bolečine se pojavljajo ob podobnih telesnih naporih ali psihičnih stresih ali ob zvišanem krvnem tlaku, tako da lahko bolnik težave predvidi in se jim s prilagoditvijo življenjskega sloga tudi izogne. Če nastane v določenem trenutku poškodba oziroma razpoka površine maščobne lehe ali plaka v arterijski steni, kjer se kri zaradi neravne žilne površine tudi vrtinči, se na površini vnetega in počenega plaka ter v krvi sprožijo mehanizmi zbiranja in zlepljanja trombocitov (krvnih ploščic) ter mehanizmi koagulacije (strjevanja krvi). Ti hitro privedejo do delne ali celo popolne zapore prizadete arterije s strdkom, kar močno zmanjša ali ustavi dotok krvi v določen predel srčne mišice. Takšna zapora v arteriji povzroči hude poškodbe ali celo odmrtje prizadetih tkiv. To imenujemo srčni ali miokardni infarkt.

Akutni koronarni sindrom je oblika koronarne bolezni

Koronarna ali ishemična bolezen srca je najpogosteje posledica ateroskleroze in je lahko dolgo klinično nema (brez simptomov in znakov). Pojav akutnega poslabšanja (destabilizacije) prej stabilne ali celo neznane koronarne bolezni imenujemo akutni koronarni sindrom (AKS). To je bodisi prvi pojav akutne miokardne ishemije pri prej domnevno zdravem človeku bodisi poslabšanje prej znane, a stabilne bolezni. Akutni koronarni sindrom se lahko kaže kot akutni miokardni infarkt (AMI), nestabilna angina pektoris (pojav bolečine že v mirovanju) in najhujša oblika - nenadna srčna smrt. Če strdek delno zapira arterijo in je minimalen pretok krvi še omogočen, gre za nestabilno angino pektoris ali blažjo obliko infarkta z manj izraženimi spremembami v EKG, če pa je zapora žile popolna in pretoka krvi ni več, gre za hujšo obliko srčnega infarkta z bolj izraženimi in prepoznavnimi spremembami v EKG.

Klinična slika pri miokardnem infarktu

Značilni znaki (bolnikove subjektivne zaznave) so huda tiščoča ali pekoča bolečina v prsnem košu, ki traja 15 minut ali več in lahko izžareva v vrat, čeljust, hrbet, levo roko, trebuh ali drugam. Bolečino pogosto spremljajo strah, slabost, bruhanje, dušenje, znojenje, občutek nerednega srčnega utripa in motnje zavesti. Kar 20-30 odstotkov miokardnih infarktov poteka brez naštetih znakov in jih imenujemo nemi infarkti, kar je lahko povezano s sladkorno boleznijo in arterijsko hipertenzijo.
Značilni znaki (objektivne ugotovitve ob pregledu bolnika) so bledica, hladna in znojna koža, vznemirjenost, glede na velikost in posledice infarkta pa še spremembe arterijskega tlaka, ritma srca in frekvence pulza ter zvokov, ki jih zdravnik sliši nad srcem in pljuči. Klinična slika je pogosto neznačilna pri ženskah, starejših in zlasti sladkornih bolnikih, zato je treba biti pri njih še bolj pozoren in vedno posneti EKG. Več kot polovica bolnikov, ki utrpijo akutni miokardni infarkt, še vedno umre, preden je deležna medicinske pomoči.

Miokardni infarkt ne izbira

Kar polovica miokardnih infarktov in možganskih kapi doleti posameznike obeh spolov, ki so očitno zdravi in nimajo izraženih dejavnikov tveganja. Bolezen prizadene ženske in moške, mlade in stare, bogate in revne. Zmotno je prepričanje, da se to dogaja le drugim.
Podobno velja za nenadno srčno smrt: v več kot polovici primerov ta človeka nenadoma pokosi brez prejšnjih napovednih bolezenskih znakov ali opozorilnih znamenj, ki bi jih lahko smatrali kot opozorilo ali kot znak prizadetosti srčno-žilnega sistema.

Prepoznava miokardnega infarkta, EKG in poimenovanje

Diagnozo miokardnega infarkta postavimo na podlagi klinične slike (simptomi in znaki), sprememb v elektrokardiografskem (EKG) zapisu in laboratorijskih kazalnikov okvare srčne mišice. Na začetku pri EKG opazujemo spremembe v sklopu razvijajočega se infarkta. Če je pri EKG viden dvig (elevacija) veznice ST, gre verjetno za t. i. miokardni infarkt z elevacijo veznice ST (uporabljamo kratico STEMI iz angleščine: ST Elevation Myocardial Infarction); to stanje je najpogosteje povezano s popolno zaporo ene od koronarnih arterij. Če pri EKG ne vidimo dviga veznice ST, ampak manj značilne spremembe, govorimo o miokardnem infarktu brez elevacije veznice ST (NSTEMI oz. Non ST Elevation Myocardial Infarction); to stanje je najpogosteje povezano z nepopolno ali spremenljivo zaporo koronarne arterije. Šele v dneh po infarktu bomo v posnetkih EKG ugotovili, ali so se pojavili zobci Q, ki jih lahko povezujemo z nastankom trajne brazgotine. Tedaj bomo bolniku lahko postavili končno diagnozo: bodisi miokardni infarkt z zobcem Q (QMI) bodisi miokardni infarkt brez zobca Q (NQMI). K takšni diagnozi vedno dodamo še podatek o lokaciji oziroma steni levega prekata, ki jo je prizadel infarkt (npr. sprednja, spodnja, stranska, zadnja), redkeje pa je prizadeta stena desnega prekata.
Bolečina v prsih ima lahko veliko vzrokov in EKG je le eden od pripomočkov na poti do diagnoze. Zdravnik bolnika hitro in temeljito izpraša in pregleda ter opravi nujne preiskave. Ultrazvok srca ima pomembno vlogo: prikažemo območje motnje krčljivosti, globalno sposobnost krčenja in sproščanja prekatov, motnje delovanja zaklopk, pa tudi mehanične zaplete miokardnega infarkta.

Obravnava na terenu in zdravljenje z zdravili

Zgodnji nujni ukrepi na terenu so namenjeni zavarovanju življenjskih funkcij, dajanju najnujnejših zdravil in hitri prepoznavi stanj, ki zahtevajo hiter prevoz v ustrezen center z možnostjo takojšnjega in dokončnega zdravljenja, da se kolikor je mogoče zmanjša časovna zamuda do odprtja arterije. Bolnik prejme dodaten kisik, aspirin v odmerku 500 mg, nitroglicerin ter v primeru hujših bolečin še morfin. Uporabimo še zdravila za preprečevanje nastanka krvnih strdkov, za upočasnitev srčnega utripa, znižanje krvnega tlaka, proti bruhanju, za pomiritev in druga. Nato je potreben hiter in varen prevoz v spremstvu zdravnika in s primerno opremljenim reševalnim vozilom ali helikopterjem v ustrezno bolnišnico, ki omogoča urgentno kateterizacijo srca. V primeru hudih zapletov, kot je nenadna srčna smrt, hemodinamična nestabilnost ali hudo srčno popuščanje, je najprej smiseln prevoz v najbližjo bolnišnico in šele pozneje po stabilizaciji prevoz v večjo bolnišnico.

Posegi v koronarnih arterijah

Pri infarktu zaradi delne ali popolne zapore koronarne arterije s strdkom lahko nastane nepopravljiva okvara srčne mišice v prizadetem območju, če koronarne arterije pravočasno ne odpremo. Perkutani koronarni posegi so na mestu pri vseh bolnikih z akutnim miokardnim infarktom, pri katerih je to tehnično in časovno izvedljivo. V Sloveniji imamo vpeljan sistem, ki v običajnih razmerah skoraj vsem bolnikom z AMI v vseh krajih omogoča pravočasen prevoz v ustrezno bolnišnico, ki ob vsaki uri zagotavlja možnost perkutanega koronarnega posega. Takšna služba je zagotovljena v UKC Ljubljana in UKC Maribor, kjer sta terenskim zdravnikom vedno zagotovljeni tudi možnost telefonskega posveta z ustreznim specialistom kardiologom oziroma intenzivistom ter možnost prenosa in ocene EKG na daljavo. Uspešnost metode je odvisna od izkušenosti operaterja in centra.
Intervencijski kardiolog z ekipo v kateterizacijskem laboratoriju opravi urgentno koronarografijo (rentgensko slikanje oziroma angiografijo koronarnih arterij) in po potrebi dodatne preiskave ter se odloči o tem, v katerih žilah bo potreben revaskularizacijski poseg, kakšen bo ta poseg in kdaj oziroma v koliko etapah bo opravljen. Uporabimo lahko navadno balonsko širitev žile, odstranjevanje strdkov, vstavitev koronarnih žilnih opornic (stentov) z nanosom citostatika ali brez njega, znotrajžilni ultrazvok in redkeje rotablator.

Kako je v Sloveniji z zdravljenjem srčnega infarkta

V Sloveniji utrpi na leto približno 3000 ljudi akutni miokardni infarkt, okrog 1000 pa nenadno srčno smrt. Vse bolnike z akutnim miokardnim infarktom (STEMI) poskušamo čim hitreje zdraviti z mehaničnim odpiranjem koronarnih arterij in vstavljanjem žilnih opornic, izjemoma posežemo po raztapljanju strdkov, v določenih okoliščinah se odločimo za konservativno zdravljenje z zdravili ali urgentno kirurško revaskularizacijo miokarda (t. i. operacija by-pass). Dosežena visoka raven obravnave bolnikov z infarktom v Sloveniji, ki v ničemer ne zaostaja za najrazvitejšimi državami, kaže prizadevanje vztrajnih in prodornih posameznikov, dobro sodelovanje in timsko delo predbolnišničnih ekip nujne medicinske pomoči in bolnišničnih ekip različnih specialnosti, dobro delo zdravstvenih timov v osnovnem zdravstvu na področju preventive, poinfarktno oskrbo in rehabilitacijo ter izobraževanje zdravstvenih delavcev in laikov.

 Vir:Avtor: Marko Gričar, dr. med.

[ Na vrh ]

Različni dejavniki tveganja s skupno točko (okvara delovanja notranjega žilnega sloja) povzročijo razvoj ateroskleroze. Ta prizadene različna arterijska povirja. Ob poškodbi plaka v žilni steni nastane žilni strdek, kar je aterotrombotični zaplet osnovne bolezni. Telo poskuša ob razpoku plaka s trombociti prekriti defekt v žilni steni, pri čemer ima dober namen, vendar se ta izjalovi zaradi zapore celotne žilne svetline, kar povzroči infarkt. Če nam ob srčnem infarktu ne uspe pravočasno spet vzpostaviti pretoka skozi prizadeto žilo, nastanejo okvare srčne mišice, ki oslabijo delovanje srca kot črpalke, na to pa se telo odzove s kompenzacijskimi mehanizmi, ki kratkoročno sicer izboljšajo obtok krvi, dolgoročno pa vodijo v napredovanje ateroskleroze, dodatno obremenjevanje oslabelega srca in srčno popuščanje.

Ateroskleroza in dejavniki ogroženosti

Ateroskleroza je kronična vnetna bolezen arterijske žilne stene v različnih arterijskih povirjih (koronarne arterije, vratne arterije, možganske arterije, trebušne arterije, arterije okončin in druge) in se začne že zgodaj v življenju. Bolezen napreduje neopazno in zahrbtno, razvija se počasi in kronično, hitrost razvoja je pri različnih ljudeh različna, tako je tudi z intenzivnostjo prizadetih žilnih povirij. Pri njenem razvoju sodelujejo številni dejavniki srčnožilne ogroženosti, med katerimi na nekatere ne moremo vplivati (dednost, spol, starost), med spremenljivimi pa so najpomembnejši arterijska hipertenzija, povišane koncentracije serumskih maščob (holesterol in trigliceridi), prehiter srčni utrip, kajenje, sladkorna bolezen, čezmerna telesna teža, telesna nedejavnost in stres. Našteti dejavniki tveganja pripomorejo k nastajanju plakov v arterijski steni, ki so najprej klinično nemi, sčasoma pa lahko začnejo z oženjem žilne svetline ovirati pretok krvi, kar povzroči težave v predelu, ki ga žila prehranjuje. Bolnik se velikokrat šele tedaj zave bolezni, vendar se ne zaveda njenega trajanja, morebitne razširjenosti in predvsem nevarnosti zapleta.

Vloga žilne stene

Našteti dejavniki tveganja delujejo samostojno ali v kombinacijah ter postopno vodijo do zapletov, kakršni so vnetni proces v žilni steni, preoblikovanje stene žil in srca, večja nagnjenost k strjevanju krvi, motnje prekrvitve organov in včasih tudi zapora arterije s strdkom. Navidezna samostojnost oziroma neodvisnost dejavnikov tveganja pri razvoju ateroskleroze izgine ob poznavanju pomembnega dejstva, da vse poti, udeležene pri nastanku ateroskleroze, potekajo po eni skupni vozliščni točki – endotelija, to je tanki gladki notranji žilni oblogi. Celice endotelija namreč sodelujejo pri prenašanju biokemičnih sporočil med molekulami v krvi in mišicami v žilni steni – oslabitev posredniškega delovanja teh celic onemogoči pravilno sproščanje in krčenje mišic v žilni steni, kar onemogoči spreminjanje premera žile in pretoka v njej ter pospeši vnetje v žilni steni. Zavedanje tega je nujno za razumevanje pomena preventive in razumevanje učinkovanja zdravil, s katerimi poskušamo upočasniti napredovanje ateroskleroze in preprečiti zaplete.

Od ateroskleroze do strdka

Če je ateroskleroza osnovna bolezen (napredujoče vnetje žilne stene), je aterotromboza njena posledica: zaradi poškodbe maščobne lehe v žilni steni se aktivirajo in zlepljajo trombociti (s sicer koristnim ciljem pokrivanja razpoke v žilni steni), krvni strdek pa lahko ne pokrije le razpoke v steni, ampak zapre celotno svetlino žile in ustavi pretok krvi, kar lahko povzroči odmrtje prizadetega organa (infarkt). Gre torej za osnovno bolezen, pri kateri imata glavno vlogo vnetje in oslabljeno delovanje endotela, infarkt pa je nepričakovan zaplet, pri katerem imajo glavno vlogo krvne ploščice (trombociti).

Srčni infarkt ni niti začetek niti konec bolezni

Miokardni infarkt tako ni bolezen, ki nastane nepričakovano. Pojavi se res nepričakovano in nenadno, vendar je osnovna bolezen (ateroskleroza) že dolgo tlela in se nemo razvijala. Zapora žile je lahko prva znanilka bolezni, lahko pa ima bolnik že prej znake motene prekrvitve (angina pektoris, dušenje). Miokardni infarkt je pogosto usoden zaradi hudih motenj srčnega ritma, zaradi katerih bolnik lahko nenadno umre. Ali se to zgodi, je stvar sreče in naključja oziroma nadomestnih žilic, ki so se zaradi ovirane prekrvitve morda prej razvile in tako zavarovale bolnika pred popolnim izpadom prekrvitve v prizadetem povirju, začne pa se kaskada drugih škodljivih procesov za srčno mišico. Če ponovne prekrvitve prizadetega dela srca ne vzpostavimo dovolj hitro in popolno, se stanjša mišičnina in se začne njeno nadomeščanje z vezivom, kar povzroči območne motnje krčljivosti in tudi v celoti oslabljeno črpalno funkcijo srca. Razširi in preoblikuje se prekat, ki se ne more več učinkovito krčiti in sproščati, temu se lahko pridružijo še motnje ritma in motnje prevajanja impulzov. Vse našteto vodi v oslabljeno delovanje srca, kar povzroči zmanjšanje pretoka krvi po telesu. Srčno-žilni sistem z receptorji to zmanjšanje zazna in poskuša izboljšati prekrvitev različnih organov s kompenzatornimi mehanizmi, kjer so zelo pomembni povečanje izločanja kateholaminov, aktivacija simpatičnega avtonomnega živčevja in aktivacija reninsko- angiotenzinsko-aldosteronskega sistema (RAAS). Pri zadnjem so zelo pomembne tudi ledvice, ki se na zmanjšanje lokalnega pretoka odzovejo z zadrževanjem vode in natrija v telesu. Ti mehanizmi prej z večjo polnitvijo žilnega sistema res izboljšajo prekrvitev nekaterih organov, vendar je cena za to visoka, saj učinki teh ukrepov žal dodatno obremenijo oslabelo srce, kar v obliki spirale vodi v srčno popuščanje z zmanjšanjem kakovosti življenja in veliko smrtnostjo.

Tri možnosti našega ukrepanja

Pred očmi imejmo tri torišča, kjer se dogaja največ škodljivih procesov in kjer lahko z zdravljenjem naredimo največ: 1. razvoj ateroskleroze in okvara endotela, 2. zlepljanje trombocitov ob naključnem razpoku plaka in 3. kompenzacijski mehanizmi, s katerimi poskuša telo odpraviti težave, v resnici pa jih zaradi dodatnega obremenjevanja oslabelega srca dolgoročno poslabša in jih moramo zavirati. Tako ugotovimo, da je srčni infarkt le etapa na neznano dolgi poti od dejavnikov ogroženosti do prezgodnje smrti ali srčnega popuščanja. Ta pot pri ogroženih posameznikih zahteva vztrajno dosledno zdravljenje na naštetih možnosti ukrepanja, bolnik in zdravnik pa morata biti partnerja in subjekta v zdravljenju. Infarkta ne moremo napovedati, lahko pa vplivamo na stopnjo ogroženost oziroma ga preprečujemo.

Avtor: Marko Gričar, dr. med.

[ Na vrh ]

Srčni infarkt lahko povzroči smrt, zato se z ukrepanjem ne sme odlašati. Če se pojavijo prej omenjene težave in bolečina v mirovanju v nekaj minutah ne popusti, je treba poklicati reševalce (na telefonsko številko 112). Do prihoda reševalnega vozila naj prizadeti počiva. Vzame naj 500 mg acetilsalicilne kisline. Svojci naj med čakanjem pripravijo zdravstveno dokumentacijo, saj lahko pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu ukrepanju v bolnišnici.

 Bolnik z znano angino pektoris naj da ob taki bolečini pod jezik tableto nitroglicerina ali naj pod jezik 1- do 2-krat razprši nitroglicerinsko pršilo. Če bolečina po nitroglicerinu v 5 minutah povsem ne preneha, naj postopek ponovi, vzame acetilsalicilno kislino in nemudoma pokliče telefonsko številko 112.

Potrebna je takojšnja NUJNA zdravniška pomoč!
112

Pri sumu, da gre za srčni infarkt, je zelo pomembno čim hitrejše ukrepanje. Bolnišnično zdravljenje zgodnjih oblik srčnega infarkta je namreč veliko učinkovitejše. Če zaprto srčno arterijo hitro odpremo, odmre veliko manjši del srčne mišice. Tako srce bolje deluje, bolnik pa po odpustu iz bolnišnice živi dlje in bolj kakovostno.

Kako zdravnik postavi diagnozo?
Zdravnik se z bolnikom pogovori o njegovih težavah in ga telesno pregleda. Potem naredi elektrokardiogram (EKG), ki je pri ugotavljanju srčnega infarkta najpomembnejša preiskava. Pri postavljanju diagnoze lahko pomagajo tudi nekatere krvne preiskave.

Kako se srčni infarkt zdravi v bolnišnici?

V Sloveniji bolnike s srčnim infarktom praviloma zdravimo s t. i. perkutano koronarno intervencijo (PCI). Pri tem postopku prek večjih arterij rok ali nog v srčne arterije s posebnimi katetri uvedemo majhen balon. Z njim strdek zdrobimo, zoženi del arterije razširimo in pri več kot 80 % bolnikov vstavimo še žilno opornico (koronarni stent). Redkeje je potrebna srčna operacija.

Poleg opisanega posega je pomembno zdravljenje z zdravili, ki preprečujejo strjevanje krvi. Bolnike s srčnim infarktom že po 12 do 24 urah razdelimo na tiste z nezapletenim (več kot 80 %) in zapletenim potekom. Potek je nezapleten, če bolnik nima več bolečin, znakov srčnega popuščanja ali pomembnih motenj srčnega ritma. Te bolnike pospešeno rehabilitiramo in že po nekaj dneh odpustimo v domačo oskrbo.

Bolniki z zapletenim potekom okrevajo počasneje, rehabilitacija pa je prilagojena njihovemu stanju. Pri obsežnem infarktu lahko pride do srčnega popuščanja. To je stanje, v katerem srčna mišica zaradi brazgotine ne zmore večjih obremenitev, kar se kaže predvsem z zmanjšano telesno zmogljivostjo, težkim dihanjem ob naporu, otekanjem nog ... Ali bo prišlo do srčnega popuščanja, je odvisno predvsem od velikosti prizadetega dela srčne mišice in od časa, ki je pretekel od pojava težav zaradi zaprtja srčne arterije do PCI, s katero odpremo žilo. Srčnemu popuščanju se je pri srčnem infarktu pogosto mogoče izogniti s hitro zdravniško pomočjo. Bolniki, ki pravočasno pridejo v bolnišnico, večinoma ostanejo brez večjih posledic in lahko po prebolelem infarktu živijo normalno, brez omejitev pri telesnih dejavnostih

Kako se zdravljenje nadaljuje po prihodu iz bolnišnice?

Bolnik se mora zavedati, da je prihodnost bolezni v veliki meri v njegovih rokah. Redna zmerna telesna dejavnost, prenehanje kajenja, urejen krvni tlak, maščobe in krvni sladkor so pogoj za to, da se bo verjetnost ponovnega srčnega infarkta zmanjšala.

Tisti bolniki, ki smo jim pri PCI vstavili opornico, morajo do konca življenja jemati acetilsalicilno kislino, vsaj 28 dni po posegu pa tudi klopidogrel (pri nekaterih novejših opornicah vsaj eno leto).
Obe zdravili preprečujeta strjevanje krvi in zmanjšata verjetnost, da bi se opornica zamašila s krvnim strdkom. Poudariti je treba, da opustitev zdravil proti strjevanju krvi pogosto pripelje do zamašitve znotrajžilne opornice. To povzroči nov, pogosto obsežen srčni infarkt, pri katerem je umrljivost zelo velika.

Poleg zdravljenja, ki je namenjeno odpiranju zamašene srčne arterije, skušamo z zdravili zmanjšati tudi porabo kisika v srčni mišici. Manjša poraba kisika pomeni, da srčna mišica potrebuje manj s kisikom bogate krvi, ki jo dovajajo srčne arterije. Uporabljamo zaviralce betaadrenergičnih receptorjev, ki hkrati znižujejo krvni tlak. Krvni tlak znižujejo tudi zaviralci angiotenzinske konvertaze, ki poleg tega preprečujejo čezmerno raztezanje srčnih votlin po infarktu. Ciljni krvni tlak naj bi bil nižji od 140/90 mm Hg. Pri bolnikih po srčnem infarktu ter pri bolnikih s sladkorno, ledvično ali možganskožilno boleznijo naj bi bil nižji od 130/80 mm Hg, pri ledvičnih bolnikih, ki s sečem izločajo več kot 1 g beljakovin na dan, pa nižji od 120/80 mm Hg.

Pomembna zdravila za preprečevanje srčno-žilnih zapletov so tudi statini, ki jih uporabljamo za zniževanje holesterola v krvi, imajo pa še to dobro lastnost, da stabilizirajo aterosklerotične obloge.

Ciljne vrednosti za krvne maščobe so naslednje:

skupni holesterol pod 5 mmol/l (pod 4 mmol/l za bolnike z velikim tveganjem za srčno-žilne zaplete),

holesterol LDL pod 3 mmol/l (pod 2 mmol/l za bolnike z velikim tveganjem za srčno-žilne zaplete),

trigliceridi pod 1,7 mmol/l,

holesterol HDL nad 1 mmol/l pri moških in nad 1,2 mmol/l pri ženskah.

S PCI odpremo zaporo srčne arterije, vendar aterosklerotične koronarne bolezni s tem ne pozdravimo. Vsi bolniki po srčnem infarktu so zato v primerjavi z ostalimi ljudmi v večji nevarnosti, da doživijo ponovne srčno-žilne zaplete (angino pektoris ali srčni infarkt).

Zaradi tega je izjemno pomembno redno jemanje predpisanih zdravil in upoštevanje priporočil za zdrav način življenja.

 Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

1. Prepoznava znakov
Bolnik se, pogosto brez predhodnih znakov kot sta bolečina v prsih ali občutek nerednega bitja srca, nenadoma zgrudi. Na klic se ne odziva in ne moremo ga "zbuditi". Pogosto ima predvsem v začetku lahko tudi krče, kar lahko napačno ocenimo kot božjast-epileptični napad. Velikokrat ti bolniki v začetku tudi hropejo, kar lahko napačno ocenimo za "težko" dihanje.

 2. Takojšnje obveščanje urgentne medicinske službe
Če posumimo na nenadno srčno smrt, moramo takoj obvestiti urgentno medicinsko službo. V ta namen pokličemo številko "112" in dispečerju kratko in jedrnato povemo kaj se je zgodilo.
3. Osnovno srčno oživljanje laikov
Vsak laik se bežno spominja osnovnega srčnega oživljanja, bodisi iz pouka v osnovni ali srednji šoli bodisi tečaja Rdečega križa pred vozniškim izpitom. Ker večina ljudi nikoli ni bila v situaciji, da bi morala resnično oživljati, in ker tega znanja redno ne obnavlja, povprečen laik le redko pravilno ukrepa v tej situaciji. Najboljši način, da si laik pridobi znanje o pravilnem ravnanju je obisk tečaja o postopkih osnovnega oživljanja.
Z osnovnim srčnim oživljanjem, ki ga izvajamo medtem, ko je urgentna medicinska ekipa na poti do bolnika, ustvarimo približno 20 % normalnega srčnega pretoka in s tem začasno vzdržujemo srce in centralni živčni sistem pri življenju. Lahko bi rekli, da za bolnika "kupimo" pomembne minute do prihoda urgentne ekipe, ki lahko edina ponovno vzpostavi delovanje srca. Vsak laik bi zato moral poznati osnovne postopke srčnega oživljanja, ki so v bistvu veliko bolj preprosti kot na primer delo z računalniki, gospodinjskimi aparati ali na primer vožnja avtomobila. Podatki na področju Ljubljane so pokazali, da le 20 % laikov ob prihodu medicinske ekipe izvaja osnovno oživljanje, in še to, žal pogosto, nepravilno. Če laik ni pripravljen dajati umetno dihanje "usta na usta" mora obvezno izvajati zunanjo masažo srca.

 4. Čimprejšnja defibrilacija - elektrošok
Čimprejšnja defibrilacija ali laično »elektrošok« je edini poseg, ki lahko vzpostavi ponovno delovanje srca. Smatramo ga za najpomembnejšega. Z vsako minuto zamude do »elektrošoka« verjetnost preživetja pade za približno 10 %. V naših razmerah defibrilacijo trenutno lahko izvede le urgentna medicinska ekipa, saj je za prepoznavo te motnje ritma in pravilen poseg potrebno medicinsko znanje, ki ga laik nima. Da bi zmanjšali zamudi do defibrilacije, se uveljavljajo avtomatski zunanji defibrilatorji, ki s pomočjo Krke prihajajo tudi v slovenski prostor.

Avtomatski zunanji defibrilator je potrebno le namestiti na bolnika in vklopiti. Sam namreč prepozna motnjo srčnega ritma in po potrebi sproži elektrošok. Zelo pomembno je, da laika-reševalca vodi pri oživljanju z jasnimi zvočnimi navodili. Je torej kot »smart box«, ki bistveno poveča verjetnost preživetja bolnika. Ker je ravnanje s temi aparaturami zelo preprosto in ne presega nivoja znanja, ki ga laik lahko pridobi na tečaju osnovnega oživljanja, z njimi lahko ravnajo tudi laiki. Ti avtomatski zunanji defibrilatorji morajo biti nameščeni na mestih, kjer se zbira veliko ljudi - železniške in avtobusne postaje, letališča, kongresne in športne dvorane in celo v letalih. Tam je verjetnost, da bo nekdo doživel nenadno srčno smrt največja. Avtomatski defibrilatorji bi bili lahko nameščeni podobno kot javni telefoni, gasilski aparati, ali doma kot del stanovanjske opreme, podobno kot radio, televizija ali pralni stroj. Dosedanje izkušnje s temi aparati in njihovo uporabo s strani laikov v tujini so namreč zelo ugodne.

Sklep

Srčna kap je eden najpogostejših vzrokov umiranja v razvitem svetu in tudi v Sloveniji. Pri reševanju življenj je izobražen laik nepogrešljiv in usodnih napak na terenu, ki izvirajo iz neznanja, tudi sodobna bolnišnična medicina ne more več popraviti. Osnovno znanje o prepoznavanju in ukrepih pri srčni kapi zato sodijo v splošno izobrazbo vsakega laika. Avtomatski zunanji defibrilatorji, ki postopoma prihajajo v slovenski prostor, pa nedvomno pomenijo pomembno nadgradnjo pri srčnem oživljanju s strani laikov.

S prenehanjem delovanja srca se popolnoma ustavi »dobava« kisika vsem organom telesa. Najbolj občutljivi za pomanjkanje kisika so možgani, ki lahko že v nekaj minutah utrpijo nepopravljive poškodbe. Tudi, če reševalcem kasneje uspe povrniti življenske funkcije, pogosto ostanejo hude okvare v delovanju možganov. Te lahko pomenijo trajno invalidnost, v najslabšem primeru se bolniki niti ne zbudijo več iz nezavesti.
Zelo pogost vzrok srčnega zastoja je huda aritmija, ki ustavi srce – t. im. fibrilacija prekatov. Z ritmičnim pritiskanjem na prsni koš – zunanjo srčno masažo – lahko sicer »ročno« poganjamo nekaj krvi po telesu, aritmije pa s tem ne moremo prekiniti. To lahko naredimo le s sunkom električnega toka - s pomočjo naprave, ki jo imenujemo defibrilator. Verjetnost, da bo električni sunek prekinil aritmijo in spet pognal srce je tem večja, čim hitreje ga uporabimo. Cilj je, da defibrilacijo izvedemo v manj kot 5 minutah od srčnega zastoja.
Razvoj tehnike je omogočil izdelavo defibrilatorjev, ki so toliko avtomatični, da jih lahko uporabljajo tudi ljudje brez medicinske izobrazbe. Naprava samodejno prepozna srčni ritem in v primeru prekatne fibrilacije odmeri električni sunek, nato pa oceni uspeh. Uporabniku pomaga tudi z zvočnimi (govornimi) nasveti in ga v primeru neuspešne defibrilacije vzpodbuja, da izvaja temeljne postopke oživljanja. Naprave, ki bodo nameščene na javnih mestih v okiru Krkine donacije govorijo v slovenskem jeziku in navodila tudi izpišejo na zaslon.
V primeru, da se človek nenadoma zgrudi in obleži je potrebno preveriti odsotnost znakov življenja:

  • ne odziva se na klic, tudi če ga obzirno stresemo;
  • ne naredi normalnega vdiha med nekaj sekundnim opazovanjem;
  • ni znakov krvnega obtoka (ni dihanja, kašljanja, premikanja).
  • Če smo glede posameznega znaka v dvomih, ravnamo kot da ni prisoten.
    Kadar znaki življenja niso prisotni, moramo najprej nemudoma poklicati pomoč na tel. številko 112 (na to bo opozarjal tudi napis na zidnih omaricah Krkinih defibrilatorjev). Če je defibrilator v neposredni bližini, ima njegova uporaba prednost pred ostalimi postopki oživljanja. V primeru, da mora nekdo ponj, začne drugi reševalec s temeljnimi ukrepi ABC (sprostitev dihalnih poti, umetno dihanje in masaža srca). Čim prinesemo defibrilator do prizadetega, ravnamo tako:
  • odpremo in vključimo defibrilator
  • sledimo govornim navodilom:
  • Prilepimo samolepilni elektrodi na golo kožo.
  • Odmaknemo se od prizadetega, žic in defibrilatorja. (Dotik s prizadetim ali premikanje žic povzroča motnje, ki otežijo ali onemogočijo avtomatično analizo električne aktivnosti srca.)
  • Po govornem navodilu pritisnemo tipko za električni sunek. Ob pritisku tipke se nihče ne sme dotikati prizadetega!

Električni sunek vzdraži tudi druge mišice telesa in prizadeti običajno rahlo trzne. Sunku sledi ponovna analiza. Kadar defibrilacija ne uspe, svetuje naprava še drugi in po potrebi tretji sunek. Nato daje navadila za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja. Defibrilatorji Krkine donacije imajo elektrode z jasno označenim mestom, na katerega je potrebno pritiskati za optimalno srčno masažo. Na tem mestu je vgrajeno tipalo, s pomočjo katerega naprava nadzira učinkovitost masaže. Po potrebi nam svetuje, da pritiskamo močneje in nas z zvočnimi signali vodi k optimalni hitrosti. Če je masaža dobra, nas naprava o tem obvesti. Avtomatično se meri tudi čas in po eni minuti osnovnega oživljanja dobimo ponovno opozorilo, da se odmaknemo od prizadetega. Ponovi se analiza električne aktivnosti srca in po potrebi ciklus treh električnih sunkov.
V primeru, da naprava zazna tak srčni ritem pri katerem defibrilacija ne pomaga, svetuje oceno prizadetega (zavest, dihanje, znaki krvnega obtoka). Če teh znakov življenja ni, nam do prihoda reševalcev z nasveti pomaga pri temeljnih postopkih oživljanja

[ Na vrh ]

Srčni infarkt je stanje, ki nastane, ko se zamaši en aizmed arterij, ki prehranjujejo srce. Najpogostejši vzrok nenadnega zaprtja žile je ateroskleroza. Zanjo je značilno kopičenje maščob (med njimi holesterola) v steni arterij.

 Proces nastajanja in kopičenja maščobnih oblog v žilnih stenah se začne v mladosti in se nadaljuje v odrasli dobi. Pogostost bolezni je težko oceniti, saj večina odraslih zaradi nje nima težav.

Simptomi se pojavijo, ko maščobne obloge (aterosklerotične lehe) žilje tako zožijo, da organom primanjkuje krvi. To se najprej pokaže ob naporu, saj takrat organi potrebujejo več kisika, ki jim ga po arterijah prinaša kri. Če so prizadete srčne arterije, se pojavi bolečina v prsih, ki v mirovanju popusti. To stanje imenujemo angina pektoris.

V nasprotju z angino pektoris, ki nastaja postopoma, pride do srčnega infarkta nenadoma. Zaradi še ne popolnoma znanih razlogov (vnetje, zvišan krvni tlak) maščobna obloga, ki je sprva prekrita s plastjo žilnih celic, poči. Kri pride v stik z vsebino aterosklerotične lehe in nastane krvni strdek. V predelu srca, v katerem krvni strdek prekine pretok (dotok) arterijske krvi, pride do pomanjkanja kisika in hranljivih snovi ter do kopičenja presnovkov. Ta pojav imenujemo ishemija. Če je ishemija dovolj huda in dolgotrajna, srčna mišica odmre, kar imenujemo srčni infarkt.

Ali se srčni infarkt lahko zgodi tudi vam?

Srčni infarkt lahko doleti vsakogar. V Sloveniji ga doživi okoli 3500 bolnikov na leto. Najbolj ogroženi so moški med 50. in 60. letom ter ženske med 60. in 70. letom. Verjetnost za razvoj srčnega infarkta je večja pri kadilcih, tveganje pa povečujejo še prevelika telesna teža, telesna nedejavnost, zvišan krvni tlak, povečane maščobe v krvi (holesterol), sladkorna bolezen in dedna nagnjenost. Z zdravim načinom življenja lahko vplivamo na vse naštete dejavnike tveganja, razen na dedno nagnjenost.

Kako prepoznate srčni infarkt?

Najznačilnejša je stiskajoča oz. pekoča bolečina v prsnem košu, ki nastane v mirovanju ali ob najmanjšem naporu in se ne spreminja z dihanjem in položajem telesa. Pogosto se izza prsnice širi v vrat, v eno roko (ponavadi levo) ali v obe roki ali v žličko. Bolečini se lahko pridružijo slabost, bruhanje, bledica, potenje in občutek dušenja.

Nekateri bolniki imajo enake, a manj hude bolečine pri angini pektoris. Pojavljajo se ob naporu in v mirovanju popustijo. Te bolnike je treba opozoriti, da lahko enaka ali hujša bolečina nastane že v mirovanju.

Pri manj kot 20 % bolnikov je bolečina neznačilna ali je celo ni. To opažamo predvsem pri starejših bolnikih, bolnikih z boleznimi drugih organskih sistemov, pri sladkornih bolnikih in bolnikih po operaciji na srcu.

Najbolj zahrbtna oblika srčnega infarkta je nenadna srčna smrt saj največkrat nastopi povsem nepričakovano in več kot polovica bolnikov pred usodnim dogodkom nima prav nobenih težav.

 Uvod

Bolezni srca in ožilja nedvomno predstavljajo poglaviten problem sodobne civilizacije in dandanes največ ljudi umre zaradi srčnega infarkta. Dobri preventivni ukrepi lahko sicer zmanjšajo pojavnost bolezni srca in ožilja, odpraviti pa jih ne morejo. Vsak laik se bo zato znašel v situaciji, ko bi lahko s pravilnim ravnanjem svojcu, prijatelju ali neznancu s srčnim infarktom lahko rešil življenje.

Kaj je srčni infarkt?

Srčna infarkt nastane, ker na enem izmed koronarnih plakov nepričakovano nastane razpoka, na njen pa krvni strdek, ki zapre svetlino prizadete koronarne arterije. Srčna mišica zato prične odmirati, v najhujšem primeru pa pride do nenormalnega prevajanje električnega impulza in srce se praktično „ustavi“. To najhujšo obliko srčnega infarkta imenujemo nenadna srčna smrt.

Nenadna srčna smrt - najbolj zahrbtna oblika srčnega infarkta

Najbolj zahrbtna oblika srčnega infarkta je nenadna srčna smrt saj največkrat nastopi povsem nepričakovano in več kot polovica bolnikov pred usodnim dogodkom nima prav nobenih težav. Nenadna srčna smrt največkrat nastopi zaradi tako imenovane prekatne fibrilacije, za katero je značilna povsem kaotična električna srčna aktivnost. Mehanična aktivnost srca, torej črpanje krvi po telesu, nenadoma povsem preneha in če ne ukrepamo takoj, se začne proces umiranja, ki v 5-10 minutah postane nepovraten. Ker do nenadne srčne smrti največkrat pride izven bolnišnice - v domačem okolju, na cesti ali v službi - so ob dogodku praviloma prisotni le laiki.

[ Na vrh ]

Tretjino življenja preživimo v postelji. Ta tretjina pa pogojuje počutje za vsak buden dan našega življenja. Pogosto se zgodi, da se zaradi hitrega tempa življenja ne moremo spočiti, mučijo nas glavoboli in ostale nevščečnosti, morda celo zjutraj vstanemo bolj utrujeni, kot smo bili zvečer. Po navadi sploh ne pomislimo na to, da bi temu lahko bilo vzrok tudi nezdravo spanje.
Posledice slabe postelje, materialov… so:

  • slabo spanje
  • zbujanje sredi noči
  • vrtoglavice in glavoboli
  • jutranja slabost
  • kardiovaskularne bolezni
  • krči v udih
  • močnejše bitje srca
  • nervoza
  • depresija
  • nočne more
  • premikanje na eno stran postelje

Težave s spanjem najlažje rešimo tako, da posteljo postavimo v smeri sever - jug in spimo z glavo usmerjeno proti severu. Za posteljnino pa ne uporabljamo sintetičnih materialov.
Najboljši materiali za dobro spanje so:

  • bambus
  • kamelja dlaka
  • kašmir
  • svila
  • bombaž

Bombaž je rastlina, ki spada v družino slezovk. Ko je sadež rastline zrel, se odpre in na vrhu se pokaže bela snov - to je bombaž, ki je formiran iz različno dolgih vlaken. Te nitke so predene in uporabljene kot tekstilna vlakna. Bombaž je najpomembnejše rastlinsko vlakno za uporabo v tkalne namene. Znan je po svoji razteznosti ter je prijeten na dotik s kožo. Bombaž je prijazen do kože, odporen, diha in ga lahko peremo pri visokih temperaurah. Bombažne posteljnine ne odlikuje zgolj dostopna cena; takšna posteljnina je mehka, prijetna na otip, topla, odporna na mehanske obremenitve in tudi njeno vzdrževanje je preprosto. V zadnjem času je na voljo tudi posteljnina iz viskoze, ki zelo spominja na svileno posteljnino in ima enake lastnosti, le da je njeno vzdrževanje znatno preprostejše.
Nekoč so rjuhe in drugo posteljno perilo tkali iz lanu. Takšno posteljnino so odlikovali hladen otip, izredna trdnost in odpornost. Laneno posteljnino še najdemo v starih omarah, k njej pa sodi tudi malce romantike - dišati mora po sivki. V zadnjem času se nekateri izdelovalci vračajo k izdelavi lanenega posteljnega perila. Tudi tovrstna posteljnina ima nekoliko višjo ceno kot bombažna, vendar se naložba izplača. Laneno posteljnino odlikuje tudi to, da v vročih poletnih nočeh hladi, pozimi pa greje.Volna ni primerna za izdelavo posteljnine, zato pa iz nje tkejo odeje.
Bambusova vlakna so stoletja star tradicionalni, ekološko čist material, ki se lahko uspešno koristi v industriji spanja. Mehkejši kot bombaž, močnejši kot sintetična vlakna, bambus ob dotiku razvija občutek kontakta s svilo, ki mehko obda vaše telo. Naraven, antibakterijski (bambusovo vlakno ne vsebuje kemičnih substanc) material je okolju in telesu prijazen. S svojimi lastnostmi pripomore k naravnem: v poletnih mesecih ohlajanju, sušenju in odpravljanju neprijetnih vonjav telesa ter v zimskih mesecih k segrevanju spalnega okolja, na telesu prijazno temperaturo.
Za mirno in kvalitetno spanje je pomembno tudi, da posteljnino pogosto perete in jo sušite v zunanjih zračnih prostorih. Če imate pogosto bolečine med spanjem je mogoče tudi nastopil čas, da boste morali zamenjati vzmetnico. Pri pogostih bolečinah in slabem spanju zaradi tega pa: „Fizioterapevti priporočamo vodno posteljo, saj se prilega telesu, sproščajoče podpira hrbtenico, zaradi toplote in blagega pritiska pa sili mišice in ligamente, da se sprostijo.“ Branka Majerle, višja fizioterapevtka.

Odločitev pa seveda prepuščamo vam.

Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

Ogljikovi hidrati so ponavadi tisti, ki se jih pri dietah izogibamo, kar pa je marsikdaj napačno. Določena živila vsebujejo tudi takšne ogljikove hidrate, ki kurijo maščobe.

Odporni škrob je tisti, ki vstopi v prebavni trakt in je preprosto odporen na prebavo. Zato imate občutek napihnjenosti in sitosti. Pozitivna stvar odpornega škroba pa je uravnoteženje sladkorja v krvi. Za to morate pojesti od 10-15 gramov odpornega škroba na dan, ki ga najdemo v naslednjih živilih:

  • banana: 4,7 gramov odpornega škroba- srednje velika banana
  • ovseni kosmiči: 4,6 gramov odpornega škroba - pol skodelice
  • beli fižol: 3,8 gramov odpornega škroba - pol skodelice
  • leča: 3,4 gramov odpornega škroba - pol skodelice
  • krompir: 3,2 grama odpornega škroba - 1 srednje velik krompir
  • čičerika: 1,9 grama odpornega škroba - pol skodelice
  • polnozrnate testenine: 2 grama odpornega škroba - 1 skodelica
  • rjavi riž: 1,7 grama odpornega škroba - pol skodelice

Med dieto se vam ni potrebno izogibate teh živili, saj so vse prej kot škodljive. Kurijo maščobe in vam zato pomagajo pri hujšanju. Poskusite in boste videli pozitivne rezultate.

[ Na vrh ]

Bolezni srca in ožilja spadajo med najpogostejše bolezni našega časa. Kar je velika škoda, saj bi lahko s povsem preprostimi ukrepi število srčno-žilnih bolnikov precej zmanjšali.

 Obstajajo osnovna štiri preprosta pravila, ki vam lahko podaljšajo življenje:

1. Odločite se za prehrano, ki vašemu zdravju ne bo škodila. Maščobe uživajte zmerno, izogibajte se nasičenim maščobam, pretiravanju z mesninami, soljo in hitro prehrano.

2. Gibajte se. Že samo trikrat po pol ure zmerne aktivnosti tedensko lahko na vaše telo deluje zelo blagodejno.

3. Sprostite se. Poskušajte znižati stopnjo stresa v svojem življenju. Popolnoma izogniti se mu seveda ne da, kljub temu pa lahko poskušate na svet in življenje gledati bolj optimistično.

4. Prenehajte kaditi. Kajenje namreč slabo vpliva na raven holesterola v krvi, ob enem pa zmanjšuje krvno raven kisika.

 Vir: Zdravje

[ Na vrh ]

Google prevod

enfrdeitsl

Časopis

Prva stran mala

        PDF         06.2018

Iskanje

Kje smo

Glavni trg 11, 8000 Novo mesto

Uradne ure in kontakt

Ponedeljek  08:00 - 14:00

Torek          08:00 - 14:00

Sreda          10:00 - 12:00

                   14:00 - 16:00    

GSM: 041 340 267

TEL: 07 332 47 77

dgnnm56@gmail.com

Klicni center za osebe z okvaro sluha

URL: Klicni center

GSM: 031 777 600

Zahvala

Zahvaljujemo se vsem, ki ste v letu 2017 podarili 0.5 % dohodnine. Naprošamo občane, da darujejo Društvu oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine.

Sofinancerji

FIHO

 logo gns

monm

 

 

Občina Metlika grb Občina Semič grb

    Metlika            Semič

Občina Šentjernej grb Obcina Mirna

  Šentjernej         Mirna

Obcina Skocjan grb Obcina Sentrupert

  Škocjan         Šentrupert

Obcina Straza dolenjsketoplice

   Straža           Dol. Toplice

 Obcina Crnomelj Obcina Trebnje grb

  Črnomelj          Trebnje 

Občina Mirna Peč grb

   Mirna peč

Sledite nam

F1  Y

Kdo je na strani

Na strani je 129 gostov in ni članov .