DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

V sredo, sredi julija, smo gluhi in naglušni medse povabili go. Vladimiro Grahek, ki je izvedla eno izmed mnogih

predstavitev, ki jih izvaja tako po šolah, knjižnicah, društvih…. Po tehtnem premisleku smo izbrali navidez enostavno temo z naslovom Kaj me osreči. Zaskrbljeno smo pričakovali naše člane, saj smo vedeli, da se bo marsikdo premislil, ker je temperatura zraka kazala 36 C in za starejše ljudi je izhod iz hiše in sence skorajda samomor.

In vendar so prišli, nekateri celo peš, drugi z avtom. Veseli smo bili vsakega udeleženca in poskrbeli za prijetno predstavitev v klimatiziranih prostorih.

V dve urnem druženju, smo uživali v predstavitvi narave, v fotografiji ujete trenutke sreče z otroci, živalmi, na vrtu, sončnem zahodu, babičinem kruhu, morju, planinah in predvsem v izjavah ljudi od najmlajših otrok, mladine, starejših do znanih citatov pesnikov in slikarjev.

To je bilo nekaj za našo dušo! Sproti smo podali še kakšno duhovito pripombo. Naši čuti so se napajali ob branju in ogledu izvrstno pripravljene predstavitve v power pointu in na platnu, neprecenljiva pa je bila pomoč tolmačke Simone, ki je prevajala poezijo neprekosljivega Toneta Pavčka.

In nato smo na vrsto prišli mi, udeleženci, naše izkušnje, naši občutki sreče in zadovoljstva. Skoraj vsi udeleženci so sodelovali, eni bolj, drugi manj in povedali, da je za vsakega sreča drugačna, da pa vsem pomeni sreča biti zdrav, imeti družino, uživati na vrtu, hoditi v naravo, da te osrečijo živali, predvsem sreča na vrvici, konji, prijatelji, jutranja kava, prijaznost ljudi, duhoviti sogovorniki, prijazna beseda, kvačkanje, vnuki…. . Tudi prihod v društvo, pogovor in sodelovanje na takih predstavitvah je sreča.

In ugotovili smo, da nihče ni omenil avta, hiše, ladje, denarja, zlata, to te ne osreči. Seveda pomaga, da si varen, pomeni ugodje, ne pa srečnih trenutkov. Tisti, ki vse to imajo, ni rečeno da so srečni.

Sami smo poskrbeli, da smo v pregretem dnevu, sredi tedna, bili srečni, da bomo na to temo še kakšno rekli naslednje dni. Premalo krat poskrbimo za navidez preprosto temo, ki se izkaže za široko polje različnih izkušenj, mnenj, misli, želja. Obogatili smo eni druge z izmenjavo lastnih občutkov. In to je največ kar lahko damo eni drugim. Hvala ga. Grahek, za trud in krasno predstavitev, hvala pa tudi vsem udeležencem, ki so prispevali za nepozaben dan, poln čustev in pozitivne energije, ki je napajala prostor.

Vesela Banić