Čajanka iz zdravilnih rastlin
V tem času velikih temperaturnih razlik pod minus in do 19 stopinj nad ničlo, je ravno pravšnji čas za predavanje o zdravilnih rastlinah na Slovenskem in pitje čaja.
V sredo popoldan se je na vabilo v društvu odzvalo kar nekaj radovednežev, ki tudi sami nabirajo zelišča, plodove, vršičke, korenine in jih ustrezno sušijo ali predelajo s pomočjo žganja. Nekaj mlajših članov pa je želelo obogatiti skromno poznavanje rastlin.
Ga. Mira Grahek se je rada odzvala povabilu in s pomočjo projektorja in pogovora, podala veliko informacij o 41 zdravilnih zeliščih in rastlinah.
Seveda moramo vedeti 12 zlatih pravil, ko se lotimo nabiranja in vedeti kaj bomo pripravljali iz njih kot na primer izvlečke, kopeli, mazila, olje ali obloge.
Že pri pripravi čaja smo zvedeli da lahko pripravljamo čaj z vrelo vodo, hladno vodo, kot poparek, kot zavretek in kot prevretek.
Navdušeni smo bili nad vsakdanjimi rastlinami (čebula, bezeg, glog, kopriva, marjetica, lučnik, plahtica, rman, sončnica, vijolica,vrtnica…), ki nas obkrožajo in se jih učinkovito uporablja v kuhinji, v čaju, kot kopel ali sirup.
Že znane a za marsikoga po videzu neznane rastline kot tavžentroža, vresa, šentjanževka, slezenovec, smetlika, materina dušica, smo spoznali in si zapomnili njih uporabnost.
Zanimivi so tudi stari pregovori, ki so kar veljali, kot ta, da se lahko tisto leto, ko smetlika obilno cvete, pripravimo na hudo zimo.
Člani so med predavanjem spraševali, pritrjevali, povedali svojo izkušnjo, kot na primer z zeljem. V antični dobi so ga uporabljali le kot zdravilno rastlino. Pravili so mu »zdravnik revežev« za samopomoč pri opeklinah, pikih, odrgninah, revmi, oteklinah, ..
Po skoraj 2 urah druženja smo skuhali razne vrste čaja in ga ob slastnem krofu poizkusili.
Dobra predstavitev, veliko informacij, poizkus, druženje, izmenjava lastnih izkušenj so pripomogli k dodani vrednosti te delavnice. Že razmišljamo o novih iz življenja za življenje potrebnih informacijah.
Banić Vesela