DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Kljub slabi vremenski napovedi za nedeljo, tradicionalnega srečanja gluhih in naglušnih v Gribljah nismo ne prestavljali in ne odpovedali. Kar bo pa bo, smo rekli! Odpovedali bi lahko le uporabniki. A nas niso razočarali, le dvema je zmanjkalo poguma.

Letos je 58 udeležencev komaj čakalo na presenečenja in raznoliko ponudbo pri motivacijski in izkustveni delavnici, kakšne družabne igre se bodo lotili, s kom se bodo srečali, kaj nam bodo gostitelji skuhali, kakšne dobrote bodo poizkusili tistih, ki nikoli ne pridejo od doma praznih rok (domač kruh ge. Aš, Cvetkino ocvirkovo potico, Martinine flancate-krofe, Janino pogačo, zavitek…). Morali bi videti udeleženke kako so si izmenjavale recepte!

Kljub dežju, smo uspešno izpeljali delavnico slik iz keramične mase, vlitkov različnih motivov, vodnih, cvetnih, živali, horoskopa, ki smo jih barvali in ustvarjali s pomočjo nam lastne inovativnosti, nekaj pa na predlog udeležencev in vodje delavnice ge. Ete Mujanović.

Ker je delavnica zahtevala kar veliko časa in spretnosti, nam je v pomoč priskočila strokovna delavka Stanković Nevenka.

Drugo delavnico, v sodelovanju z RK Novo mesto, je vodila ga. Marija Segedi, ki nam je merila krvni tlak in sladkor v krvi. Ob tem je dajala informacije in napotke za preventivo in zdravo življenje. Mi pa smo hudomušno ugotavljali, da se bo pri nekaterih namesto sladkorja v krvi, našla šmarnica ali metliška črnina!

Veliko ugibanja in dela so si udeleženci dali z ugotavljanjem teže pršuta, ki je bil glavna nagrada srečanja. Komisija je ugotovila da sta dva člana napisala enak rezultat, zato sta se naprej potegovala za nagrado z dodatnim ugibanjem. Zmagal je g. Pirnar, ki sploh ni bil prijavljen na srečanje in so ga pripravljali na operacijo v Kliničnem centru. A zaradi odpovedi rednih operacij in urgentne pomoči poškodovanim v balonarski nesreči, se je z veseljem udeležil nedeljskega srečanja in zmagal. Prišel, videl (uganil), zmagal!

Seveda smo pršut popoldne poizkusili vsi.

Vodenje športnih in družabnih iger je moral Janez Kocjan prilagoditi vremenskim razmeram. Tako se je tekmovalo v molži mleka, pikadu, šahu. Žalosten je bil le, ker je imel v pripravi veliko dobrih iger v naravi, pa jih ni mogel realizirati.

Izredno zanimanje so udeleženke pokazale pri kvačkanju metulja, katero je vodila Sabina Vene. Izdelek so pritrdile na okrasno leseno ščipalko in nastal je lep modni dodatek.

Veseli smo bili obiska ge. Pocajt Sumrak in ge. Vetrih iz Racia Celje, članici strokovnega tima za zaposlitveno rehabilitacijo gluhih in naglušnih, s katerimi dobro sodelujemo. Še posebej cenimo prisotnost ob tako slabem vremenu.

Celodnevno dogajanje, vzdušje in druženje, pa sta neutrudno snemala Vladimir in Marjana Kastelec ob pomoči Bojana Čustića. Njihov testni prispevek je na ogled na naši spletni strani. Nismo pozabili na Majo Kuzma, kateri smo pomagali izvesti anketo za diplomsko nalogo.

Zahvaljujemo se Cvetki Bratkovič, ki kot samouk na harmoniki že drugo leto razveseljuje družbo s plesom in pevsko razpoloženo skupino.

Ta srečanja imajo dušo, so potrebna in to iz leta v leto dokazujejo uporabniki, ki tudi v deževnem vremenu zaupajo v organizacijo, program, dobro voljo in dobre namene predlagateljice vsakoletnih inovativnih srečanj. Griblje je stičišče druženja, izmenjave informacij, novih spoznanj in izkušenj za ljudi, ki so socialno izolirani.

Udeleženci niso pozabili zahvalo tudi naši javni delavki Olgi in meni osebno za dvomesečne priprave. In to največ šteje. Donatorje bomo objavili na naši strani posebej in se zahvalili.

Na svidenje v kampu Pezdirc v Gribljah v letu 2013.

Vesela Banić