DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Ob slovenskem kulturnem prazniku je na voljo veliko kulturnih prireditev. Člani društva  DOZIS Dolenjske in Bele krajine smo lani v tem času obiskali Slakov muzej v Mirni Peči in že takrat smo si obljubili, da bo letos na vrsti še en rojak mirnopeške občine: Tone Pavček.

In smo se odpravili v Šentjurij (Šentjurje), v Pavčkovo rojstno vas. Kako prijeten kraj! Krajani, ponosni na svojega rojaka, so zgradili Pavčkov dom, ki je večnamenski objekt krajevne skupnosti Šentjurij z manjšim kulturnim prostorom in muzejsko zbirko Toneta Pavčka. S postavitvijo objekta je urejeno podobo dobil tudi osrednji vaški trg.

Tam nas je sprejela vodička Anica Levstik, ki nam je opisala Pavčkov življenjepis, prebrala nekaj njegovih pesmi, nas popeljala v bližnjo cerkev sv. Jurija, ki je zelo zanimiva zaradi stropnih fresk v oltarnem prostoru, zaradi lepega križevega pota, slamnatih jaslic … Od tam se vidi tudi Pavčkova rojstna hiša, ki so jo sorodniki prodali in Pavček je bil zaradi tega zelo prizadet. Hotel je kupiti kos zemlje v rodnem kraju, a zemlja, ki je bila takrat pomemben vir preživetja, žal ni bila naprodaj. Zato je kasneje kupil zemljo na Primorskem. S starostjo pa sta z Lojzetom Slakom vse bolj vzdrževala stike in prijateljstvo.

Vrnili smo se v dom, kjer smo si ogledali tudi film o Pavčku in njegove pesniške zbirke. Za časa življenja jih je napisal 24, po njegovi smrti pa sta izšli še dve: Angeli ter Domu in rodu. Zapustil nam je številne verze. Sočne in zvočne, prijetne, šaljive … In kadar smo ga imeli priložnost poslušati, se je zdelo, kot da pesnikuje tudi v govoru. Kolikokrat so bili citirani njegovi verzi v raznih govorih, posvetilih, voščilih! Hvala mu, da je tako lepo upesnil domačo pokrajino in ljudi! Vsa čast tudi mirnopeški občini, ki je tako lepo ovekovečila svoja rojaka Slaka in Pavčka, ki ju pozna vsa Slovenija, pa tudi daleč v širnem svetu.

Polni lepih vtisov smo se poslovili. Zapomnili smo si tiste verze, ki so zapisani tudi na Pavčkovem spomeniku pred cerkvijo:

Nekje na Dolenjskem so kraji,
hiša, vinograd, košček polja ...
Tam so meseci sami maji,
tam sem nekoč bil doma.

Hvala tudi našemu društvu, ki nam je omogočilo tako prijetno in poučno ekskurzijo.

1. Močnik
2. • 
   • 
   • 
   • 
   • 
   • 
   • 
   •