DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Dvanajsti dan po božiču, 6. januarja, praznujemo praznik Svetih treh kraljev.

Ker so sveti trije kralji razglasili novico o Jezusovem rojstvu, se ta praznik v Cerkvi uradno imenuje Gospodovo razglašenje. Nikjer v Svetem pismu pa niso omenjena niti njihova imena niti njihovo število. Da so bili trije, so sklepali zgolj iz tega, ker so prinesli tri darove: zlata, kadila in mire. Toda obstajajo stare slike (predvsem v Siriji), na katerih jih je upodobljeno tudi sedem ali dvanajst! Na najstarejših upodobitvah tudi nikoli ne nastopajo kot kralji, čeprav so bili kralji na vzhodu praviloma magi, torej modrijani, učenjaki. Ni pa bil vsak mag tudi kralj. S kraljevskimi kronami na glavi tako tri kralje srečamo šele v začetku 8. stoletja.

Pomen njihovih darov

Kralji so Jezusu prinesli darove, ki imajo poseben pomen. Ljudsko izročilo govori o tem, kdo je kaj prinesel:

Miha je kot najstarejši Odrešeniku prinesel zlato – darilo za Kralja.

Gašper je prinesel kadilo – darilo za Boga.

Boltežar je prinesel mire – darilo za Človeka.

Šege na Slovenskem ob svetih treh kraljih

V mnogih ameriških državah je tradicija obdarovanja na praznik Svetih treh kraljev večja od obdarovanja na božič. Otroci na predvečer pred vrata postavijo stare čevlje polne trave (za kamele), naslednje jutro pa jih v njih pričakajo sladkarije. Podobno tradicijo so v Sloveniji nekoč imeli tudi na Škofjeloškem.

Na Gorenjskem so verjeli, da kokoši, ki na ta dan pojejo nekaj poprtnika (božični kruh), lisica ne odnese.

Noči pred praznikom so nekoč rekli »svetla noč« – v spomin na zvezdo so morale biti to noč v hišah prižgane luči.

Do danes pa se je ponekod ohranilo le koledovanje. Koledniki se preoblečejo v svete tri kralje ter s pesmijo pred hišami zbirajo denar za revnejše.

Vir: Wikipedija, Aleteia