DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

V vročem poletnem popoldnevu smo v petek, 1. julija, imeli malo rekreacije in kulturni dan.

Zbrali smo se pri gradu Otočec ob reki Krki, ki je dajala osvežujoč občutek, in se odpravili na kratek pohod do naslednjega gradu, ki je dobil ime po strugi reke Krke. Torej imenuje se grad Struga.

Pričakal nas je graščak, ki nam je grad razkazal in ga opisal z zelo zanimivimi zgodbami. Povedal je, da je ta grad živi muzej in da lahko stvari potipamo, se usedemo ... Videli smo dvorišče gradu in veliko prostorov, vsak od njih ima svojo lončeno peč. Šivalnica ima v podbojih vrat še skrivne regale. Tu so šivale nune. V eni sobi smo videli zelo star, a še delujoč gramofon. Glasbena plošča je iz materiala, ki se lahko razbije, stara je sto let. Gramofon seveda ni deloval na elektriko, pač pa na ročni pogon. Zanimiva je tudi stropna poslikava, ki je videti kot reliefna, globinska, a ni. V jedilnici smo izvedeli, da je bil pohan golob grajska specialiteta. Na mizi pa je ležeči križ. Videli smo portret grofice Matilde. Zaradi ločitve zakona je tu nastala prva ločitvena listina. V enem od prostorov smo videli navidezni umivalnik, ki je v bistvu služil kot WC. V plesni sobani nam je bil pokazan ples iz renesančnega obdobja, ki smo ga poskusili zaplesati tudi sami. Ženske smo poskusile damski plesni čevelj. Tista, ki ji je bil prav, je postala princesa! Obrambni zid ima strelne line in vrata iz leta 1450, ki so zelo močna in so bila pred kratkim restavrirana. V zidanih obodih vrat sta na vsako stran tudi vdolbini za rigelj, prečni tram, ki bi ob napadu na grajska vrata zadržal močne sunke vanje. Na grajskem dvorišču so še ostanki sončne ure. Kotna niša nad dvoriščem je graščaku omogočala pogled na obiskovalce gradu in njihove darove, ki so jih prinesli s seboj. Mala grajska kapela ima poseben vhod v gotskem stilu (šilast). Oltarna slika je freska Marijine zaroke in kot take se je ne da ukrasti. Kapelni kor pa ima dostop iz zgornjih prostorov.

Graščak je grad opisal z zanimivimi anekdotami in nas povabil, naj še kdaj pridemo. Zahvalili smo se mu za zelo prijeten in zanimiv opis gradu.

Zaradi vročine in žeje smo šli tam blizu še na pijačo. Gospa Slavka  nas je pocrkljala še z domačimi piškoti, potem pa smo se odpravili nazaj k avtomobilom.

Kljub vročemu dnevu smo imeli prijeten pohod in poučen ogled gradu Struga. Hvaležni smo, da smo imeli možnost videti to lepo dolenjsko zanimivost.

Pa še kdaj!

Jelka Močnik