DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Zbrali smo se pri avtobusu in se veselo pozdravili. Bilo je kar hladno in oblačno.

Na avtobusu sem sedela z Anico Kocjan. Klepetali sva do prvega postanka v Ivančni Gorici, kjer smo pobrali Miloša in Nalo. Pot smo nadaljevali do Ljubljane, kjer so vstopili še Kati, Matej in vodnik. Na poti nam je vodnik razložil načrt izleta in povedal nekaj zanimivosti o znamenitostih, ki smo jih videli na poti. Z Anico se nisva dali motiti in sva nadaljevali klepet. Dogovorili sva se, da bova mobitela pustili ob strani in se raje posvetili druga drugi.

Prva destinacija, ki smo jo obiskali, je bilo Cerkniško jezero. Sprejel nas je prijazen gospod. Posedli smo se in prisluhnili zelo zanimivemu pripovedovanju o jezeru. Nisem vedela, da je to tako veliko. Vmes sem skočila ven, da sem se malo poigrala z Nalo. Uživali sva na soncu in sprehodu. Vmes sva videli konje in Nala je res uživala. Po predavanju smo se odpeljali do jezera in si ga na hitro ogledali.

Naslednji cilj je bila Pivka, in sicer Muzej vojaške zgodovine. Ker sem si ga pred kratkim že ogledala, sem se bolj posvetila Nali, da sem malo razbremenila Miloša. Med krajšim sprehodom smo našli igrišče. Ko so drugi člani društva končali z ogledom muzeja, smo se vrnili na avtobus in se odpeljali v bližnjo gostilno na kosilo. Hrana je bila zelo okusna.

Zadnja točka ogleda je bila Šobčeva domačija, kjer nas je pričakalo zakurjeno ognjišče. Z Nalo sva nabrali tudi nekaj orehov, ki so ležali na tleh. Skupaj smo si pogledali film o žganjekuhi, potem pa se vrnili na avtobus in odpravili proti domu.

Najbolj mi je bilo zanimivo Cerkniško jezero, predvsem njegova velikost. Zanimivo je bilo tudi razmerje med velikim tankom in zelo tanko strelno cevjo. Z veseljem sem spila nekaj krepkega na Šobčevi domačiji, kjer nas je postregla prijazna lastnica. Za konec lahko povem, da smo na izletu zelo uživali.

Petra Šiler