DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Naša voditeljica skupine za samopomoč naglušnih Metka ohranja eno lepo in prijetno navado,

da nas v jesenskem času povabi k sebi domov na kostanjev piknik.

Tudi letos je bilo tako. 

Ampak tole pri njej ni samo kostanjev piknik! Kostanj je, kako naj rečem, ta zadnja "sladica"! 

Najprej smo ga narezali, potem pa smo že sedli za mizo. Naša Metka je izkušena gobarka in odlična kuharica. Posledica tega je bila odlična gobova juha z ajdovo kašo, s katero nam je postregla. A to je bila šele predjed. Sledil je še glavni del kosila. Ooo, kako smo se najedli vsega dobrega. Metkina prijateljica Dragica je poskrbela še za dobro sladico.

Potem pa je bila razkrita "skrivnost", ki me je mučila že od takrat, ko sem prišla tja. Pekač za kostanj brez lukenj! Metkin prijatelj Marjan, takoj smo opazili, da je zelo praktičen in prijeten človek, speče kostanj malo drugače. Natrese ga v pekač brez lukenj, ga zalije z vodo toliko, da je kostanj v vodi, in ga kuha, nato peče. Vseeno smo potem imeli roke črne od lupljenja, ha ha! Vmes smo si povedali še druge tekoče zadeve in se čemu nasmejali... Prav prijetno je bilo in naenkrat je prišla tista ura, ko je bilo treba iti domov.

Hvala Metki, pa tudi Marjanu in Dragici, ki so poskrbeli za prav prijetno druženje. 

Prav prija, če je srečanje skupine za samopomoč kdaj pa kdaj tudi kje drugje in malo drugače.