DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Anton Aš nas je na raznih druženjih že večkrat presenetil s kakšno pesmijo, ki jo je povedal ali pa zapel.

Včasih je iz suknjiča potegnil listič, včasih pa kar na pamet. Večinoma so to seveda njegove lastne pesmi. Se je zgodilo tudi, da je poklical Radio Sraka in poslušalcem zapel svojo pesem. Tako da nam je vsem jasno, da naš Anton pesni.

Nedavno, na valentinovo, smo se dobili v društvu. Neki sestanek, potem pa še skupina za samopomoč naglušnim. Ženski del skupine smo bile prijetno presenečene, saj smo dobile rožice od moških. Nato pa je sledilo še Antonovo presenečenje. Vsem nam je podaril knjižice, v katerih so njegove pesmi! Seveda, toliko pesmi se mu je že nabralo, da jih je v samozaložbi izdal kot pesniško zbirko! Nekaj smo jih prebrali kar takoj, druge pa še doma.

Pesmi izražajo Antonovo videnje in občutenje sveta okrog sebe. Kar nekaj jih hudomušno opisuje ljubezen, mladost – norost, snubljenje, veselico in ples ... Spet druge sobivanje narave in ljudi (gozd, gobe, ptice, ribištvo, vinogradništvo, lovci ...). Opeva tudi družinske vezi (dedek, starši, vnučki, mama ...), praznovanja. Opozarja na pasti življenja (alkohol, objestnost, nezvestoba ...). Predstavlja svoj kraj, občino, dolino Krke, pa tudi širšo domovino Slovenijo, Evropo. 

Tako! Da pesmi ne bi ušle v pozabo, so zdaj tu pred nami v knjigi. Mi se Antonu zahvaljujemo za takšno darilo in ga spodbujamo, da bo pri svojih skoraj triinosemdesetih letih našel še mnogo navdiha za nove pesmi!