DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Kot skupina smo se dogovorili, da septembra izpeljemo krajši pohod kot uvod v jesensko zimsko druženje.

Pridružila se nam je sekretarka Geni.

Od sonca razvajeni vinogradi se šibijo pod težo sladkih grozdov. Zato je to najlepši čas za potep po vinorodnih krajih. Pohod je potekal po makadamski poti vinske Straške gore in delno po gozdni poti.
Pridne roke in sončna lega pripomoreta, da trta tukaj uspeva kljub strmemu področju.
Start je bil pri Tonetovi zidanici, ki je član skupine. Nazdravili smo z borovničevcem in se kljub vročini odpravili na hrib.

Občudovali smo naravo, dolino Krke, zidanice, vinograde. Le-ti so pred ptiči zaščiteni z mrežo.
Zadnji del poti je bil precej naporen, mi pa prepoteni. Rešil nas je vinogradnik Pavle, ki je potrdil dolenjsko gostoljubje. Ponudil nam je domačo »kačjo slino«, staro petnajst let.

Po klepetu smo nekateri odšli še v gozd, kjer so domačini nastavili pasti za polhe.
Lesene hišice obesijo na bukev, vanje pa nastavijo vabo. Pravijo, da jih je na tem področju veliko ter vinogradnikom poberejo orehe in lešnike.

Vrnili smo se na startno mesto, kjer smo Tonetu voščili rojstni dan. In kot se spodobi, smo se utrujeni, a zadovoljni, posedli za mizo s pijačo, jedačo ter grozdjem.

Tri ure je minilo prehitro. Vročemu dnevu navkljub smo izpeljali še eno srečanje skupine na prav poseben način. Naš način.

Vesela Banić