DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

V četrtek, 13. februarja 2025, so nas v 4. c obiskali iz Društva oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine.

Prišli so kar štirje obiskovalci. Vladimir Kastelec, predsednik društva, Geni Močnik, sekretarka društva, Boštjan Jerko, tolmač, in mamica naše sošolke Lee, Saša Rustja, ki je gluha že skoraj od rojstva.

Gospa Rustja je naši učiteljici povedala, da je v šoli sicer imela slušni aparat, ki pa ji ni veliko pomagal. Zelo ji je pomagala surdologopedinja, da se je naučila besed. Leina mamica se sporazumeva s kretnjami.

Najprej smo se naučili z znaki pokazati abecedo. Vsak od nas je potem poskušal z znakovnim jezikom črkovati svoje ime.

Pokazali so nam različne pripomočke, ki gluhim in naglušnim olajšajo vsakodnevno življenje ter komunikacijo z ljudmi, ki slišimo. Najbolj zanimiv nam je bil zvonec, ker je imel svetleče lučke in dobro glasbo. Ker gluhi ne slišijo, morajo imeti ob zvonjenju doma dodatno svetlobo.

Ves čas smo opazovali tolmača in pri tem spoznavali, kako se sporazumevajo gluhe osebe. Zagotovo jim ni lahko.

Gospa Geni nas je opozorila, da je gluhost invalidnost, ki je nevidna. Povedala nam je, da je v Sloveniji danes že več kot 150.000 oseb, ki imajo težave s sluhom, 1.500 pa jih komunicira v slovenskem znakovnem jeziku.

Razdelili so nam kazalke z znakovno abecedo in knjigo pobarvanko, v kateri so tudi zgodbice ali pesmice.

Na koncu smo se še fotografirali in se gostom zahvalili za prijetno predstavitev s ploskanjem v znakovnem jeziku. Leina mamica nam je razdelila lizike in zahvalili smo se ji tako, da smo se z roko dotaknili brade – to v znakovnem jeziku pomeni hvala.

Učenci 4. c in učiteljica Manca

Naši vtisi:

Komaj sem čakala, da pridejo na obisk v naš razred iz društva zato, ker je zraven prišla tudi moja mami. Lea

Najbolj sem si zapomnil, da ima vsak gluh človek svoj vzdevek, ki ga pokažejo z enim znakom. Ervin

V spomin so se mi najbolj vtisnili aparati, ki piskajo in utripajo. Jan

Najbolj všeč mi je bila znakovna abeceda. Zala

Zelo hitro sem se naučila z znaki pokazati svoje ime. Jana

Najbolj zanimivo mi je bilo opazovati tolmača, ki je ves čas, ko smo se pogovarjali ali spraševali, kazal gibe v znakovnem jeziku, da je tudi Leina mamica vedela, o čem se pogovarjamo. Lovro

Izvedel sem, da so bolj škodljive slušalke, ki so v ušesih, kot tiste, ki so na uhljih. Jakob